Direktor direktorata za energetiko je v MMC-jevi klepetalnici povedal, da je slovenske rezerve plina v zakupljenem podzemnem skladišču v Baumgartnu več kot lani. Dograjujejo tudi kompresorsko postajo v Ajdovščini, s katero bi se lahko teoretično oskrbovali samo iz Zahoda in ruskega plina sploh ne bi več potrebovali, če bi lahko ustrezne količine speljali skozi Italijo.

"Ker so tudi druge države bolj pripravljene in ker je poraba plina močno upadla zaradi gospodarske krize, tudi ruske grožnje niso več tako hude. Mislim, da smo lahko kar mirni," je zatrdil Kopač.

Sporazum z Rusijo je pomemben za gospodarstvo
Čeprav sta slovenski in ruski premier pred nogometno tekmo slovenske in ruske reprezentance v Moskvi slavnostno podpisala sporazum o gradnji plinovoda Južni tok, pa Kopač opozarja, da ni jamstva za njegovo realizacijo. Investicije v to infrastrukturo so namreč ogromne, Rusi pa po njegovih besedah niso več tako investicijsko sposobni.

"V tem trenutku sporazum o Južnem toku pomeni, da nas Rusija dojema kot strateške partnerje. To že zdaj odpira vrata v Rusiji mnogim našim podjetjem, tudi če njihovi proizvodi nimajo prav nobene zveze s plinovodom. Rusi na strateško partnerstvo zelo veliko dajo."

Sicer pa je ta meddržavni sporazum nastal po dolgih in mučnih pogajanjih, "kjer smo dosegli bistveno več kot Madžarska, Bolgarija in Grčija v svojih meddržavnih sporazumih." Ob tem Kopač pojasnjuje, da imamo v sporazumu določbo o mogoči razlastitvi lastnine rusko-slovenskega podjetja za potrebe gradnje gospodarske javne infrastrukture. Predvsem pa sporazum daje prednost uporabi obstoječega plinovoda.

Italiji ne moremo prepovedati terminalov
Po njegovem mnenju ima vlada tudi odločno stališče glede gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in po mednarodnem pravu ima naša država pravico zahtevati določene stvari glede okolijskih vprašanj. "Prepovedati pa sosednji državi gradnje terminalov ne moremo in če bodo spoštovali okoljske pridržke (kar sicer glede na doslej videno močno dvomim), bi Slovenija pravzaprav ne imela pravne podlage, da še kakorkoli protestira," je dodal.

Dogovora o jedrskih odpadkih s Hrvaško še ni
Vprašanja so se dotaknila tudi jedrske energije in Kopač je prepričan, da dolgoročne stabilnosti oskrbe z električno energijo po letu 2025 ali 2030 brez drugega bloka nuklearke ne more biti. Prav tako se trenutno brez jedrske energije ne moremo boriti proti podnebnim spremembam. "Morda pa bo že čez deset let drugače in nam v ta projekt ne bo treba iti," je pripomnil.

Težave glede jedrskih odpadkov se namreč že nabirajo. V bazenu jedrske elektrarne v Krškem je sicer iztrošeno jedrsko gorivo zdaj varno shranjeno, nekoč pa se bo s tem treba zelo resno ukvarjati. "Hrvaška je dolžna polovico odpadkov odpeljati dve leti po koncu obratovanja, a to je še daleč. (...) Če bo vse po sreči, bomo čez kakšni dve leti že začeli graditi svoje skladišče odpadkov ob nuklearki, radi pa bi, da tudi hrvaška stran doreče ali gre v skupni projekt, ali pa gredo na svoje. Kot rečeno, ustreznega odgovora še ni slutiti."