Poleg tega je Ercegova partnerica največjega lastnika GPG-ja Borisa Dolamiča, poročajo Finance. Sama na očitek, da gre za konflikt interesov, odgovarja, da bi v koliziji interesov lahko bila, če bi bila v kakšnem razmerju z dolžnikom, torej SCT-jem. "To sem preverila in ugotovila, da nisem delala za SCT, GPG pa ima do SCT-ja odprto le eno terjatev." Zagotovila je, da bo GPG, ki mu SCT dolguje okoli 400.000 evrov, obravnavan kot vsi drugi upniki. Prvi mož SCT-ja Ivan Zidar je v nedavnem pogovoru dejal, da Ercegovo zelo ceni.

Zakon: Osebe, ožje povezane z dolžnikom ali upnikom, bi se morale izločiti
Upravitelj je določen računalniško po seznamu, za katerega skrbi ministrstvo za pravosodje. Če upnike izbira moti, pa lahko po zakonu predlagajo njegovo razrešitev. A zakon določa tudi, da upravitelj prisilne poravnave ne more biti tisti, ki je hkrati dolžnik ali upnik insolventnega podjetja, tisti, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti vodil ali nadziral insolventnega dolžnika, ali tisti, ki je bil zaposlen pri insolventnem dolžniku. Vodenju prisilne poravnave bi se morale odreči tudi ožje povezane osebe dolžnika ali upnika insolventnega podjetja ali povezane osebe vodilnih oseb in nadzornikov v insolventnem podjetju.

Stečajnemu upravitelju Branku Djordjeviću in odvetniku Borutu Sokliču se zdi zgoraj opisan položaj prisilne upraviteljice (pri tem imen oseb in podjetji nista poznala) v konfliktu interesov. Djordjević je dejal, da sodišče ni moglo vedeti za morebitno kolizijo interesov, a je zanjo vedel prisilni upravitelj in bi se moral izločiti, tako pa nastopa v vlogi "nekakšnega dvojnega agenta". Soklič je opozoril, da ima upravitelj prisilne poravnave dostop do celotne dokumentacije, tudi do skrivnosti, torej ima tudi nekakšno nadzorno vlogo. "Vprašanje je, ali bi lastniki podjetja na skupščini za svojega nadzornika imenovali nadzornika konkurenčnega podjetja."