To ugotavlja ta teden objavljeno letno poročilo o svetovnem bogastvu, ki ga izdaja najpomembnejša švicarska banka Credit Suisse. S tem Švica že 16. leto zapored ohranja primat med najbogatejšimi državami sveta, sledijo pa ji Avstralija, kjer premoženje odraslega prebivalca v povprečju znaša 376.000 dolarjev, in ZDA s 345.000 dolarji.

Četrto mesto si lasti Norveška s 312.340 dolarji, s skokom za nekaj mest pa se je letos na peto mesto zavihtela Nova Zelandija, z 299.000 dolarji premoženja.

V Credit Suissu so tudi ugotovili, da se je v zadnjem letu svetovno premoženje povečalo za 1,4 odstotka in znaša 256.000 milijard dolarjev. Vendar pa je novoustvarjeno bogastvo le sledilo naraščanju števila prebivalstva, zato je povprečna vrednost premoženja odraslega Zemljana pri 52.800 dolarjih prvič po letu 2008 realno ostala nespremenjena.

Velika Britanija in Kitajska sta jo slabo odnesli
Največ bogastva je od lani pridobila Japonska, skoraj 3.900 milijard dolarjev, predvsem na račun apreciacije jena. Sledijo ji ZDA s 1.700 milijardami, več kot 100 milijard dolarjev so pridobile tudi Nemčija, Francija in Kanada.

Med največjimi osmoljenci letošnjega leta je Velika Britanija. S spodobnimi 288.800 dolarji premoženja na odraslega prebivalca je še vedno na visokem 6. mestu, vendar pa je padec vrednosti funta, ki je spremljal napovedani britanski izstop iz EU-ja, v državi izbrisal za 1.500 milijard dolarjev zasebnega premoženja.

Krepko se je skrčilo tudi premoženje na Kitajskem, za 680 milijard dolarjev, kar je bila posledica prilagajanja vrednosti lastniškega kapitala in depreciacije juana.

V Sloveniji ima odrasli prebivalec v povprečju za 57.376 dolarjev premoženja, kar je za več kot 70 odstotkov več, kot ga je imel na prelomu tisočletja. Celotno vrednost premoženja v Sloveniji so v poročilu ocenili na 95 milijard dolarjev.

33 milijonov posameznikov na vrhu piramide
Piramida bogastva kaže ogromen razkorak med njenim temeljem in peščico, ki je v vrhu. Po podatkih iz poročila ima 3,5 milijarde posameznikov oziroma 73 odstotkov vseh odraslih na svetu manj kot 10.000 dolarjev premoženja. Približno petina svetovne populacije je v razredu, kjer ima posameznik do 100.000 dolarjev premoženja, sledi 7,5 odstotka populacije (365 milijonov ljudi) s premoženjem do vrednosti milijon dolarjev.

Na vrhu piramide je 33 milijonov posameznikov, ki si lastijo več kot za milijon dolarjev premoženja. To pomeni, da ima 0,7 odstotka svetovnega prebivalstva v lasti več kot 45 odstotkov vsega svetovnega bogastva, najrevnejši razred pa le 2,4 odstotka.

Skupina 'super bogatih', ki imajo pod palcem vsaj 50 milijonov dolarjev, šteje 4.100 posameznikov, kar je za tri odstotke več, kot so jih zaznali v lanskem poročilu. K širitvi te skupine je najbolj prispevala rast števila bogatašev v azijskih državah.

V prihodnjih petih letih naj bi bilo na svetu za približno 37 odstotkov več dolarskih milijonarjev kot danes. Sorazmerno največjo rast števila novih milijonarjev naj bi v petih letih doživela Kitajska (73 odstotkov), največ novih pa naj bi dobile ZDA, kjer naj bi se današnjih 13.500 milijonarjev v petih letih povzpelo na 18.000 bogatašev, ki imajo v rokah najmanj milijon dolarjev premoženja.