Banke so, vsaj do nedavne spremembe Zakona o potrošniških posojilih, potrošnikom pred odobritvijo posojila vsilile marsikaj: od naložbenih ali življenjskih zavarovanj do odpiranja transakcijskih računov in posebnih varčevanj. Finančno nepodkovani potrošniki pa so v stiski podpisali marsikaj: tudi to, da bo za njihov dolg odgovarjal komaj polnoletni otrok ali da bodo posojilo odplačevali do svojega 80. leta.

Ko je naš sogovornik leta 2014 pri eni od slovenskih bank najel stanovanjsko posojilo za okoli 100.000 evrov, je obenem dobil v podpis tudi polico nezgodnega zavarovanja, ki ga je stala dobrih 2.000 evrov. "Polico sem seveda podpisal, saj je bil to pogoj za odobritev posojila." A ko je po dveh letih je najel ugodnejše posojilo in starega, ki bi ga sicer odplačeval 25 let, poplačal, je banko in zavarovalnico pozval, da mu vrneta del zavarovalne premije. Obe sta prošnjo zavrnili. "Odgovorili so mi, da se zavarovanje prekine s končanjem posojila, zato nazaj ne dobim ničesar. Počutil sem se ogoljufanega, saj bi mi tak znesek v teh časih nekaj pomenil." A to je le eden v vrsti podobnih primerov.
Potrošniki pogosto brezglavo v zadolževanje
Po mnenju finančnega svetovalca Mitje Vezoviška so potrošniki slabo poučeni o tem, da se z zavarovanjem posojila zavaruje predvsem banka. "Če vi ne boste plačali obroka, bo banka to terjatev odstopila zavarovalnici. Ta bo banki znesek plačala, ampak to ne pomeni, da ste vi rešeni. To pomeni samo, da vas bo za to posojilo terjala zavarovalnica." Kot utegne banka v primeru izvršb terjati komaj polnoletnega otroka, katerega starši so najeli posojilo, banka pa je zaradi njunega slabega finančnega stanja zahtevala poroštvo 19-letne hčerke, ki ni še niti redno zaposlena. "Kaj ti veš pri 18., 19., 20. letih. Ti sploh ne razmišljaš o tem, da mame ali očeta jutri lahko ne bo več ali da lahko izgubita službo. Pravzaprav imaš zanko okoli vratu že od samega začetka." Ali pa do smrti. Kot denimo v primeru 50-letnega potrošnika, ki ni mogel dobiti kratkoročnega posojila. Mu je pa banka s pojasnilom, da bodo mesečni obroki nižji, odobrila 30-letnega. "Kako bo on plačeval posojilo pri 80. letih, ko mu bo prihodek močno padel?" se sprašuje Vezovišek. Poleg tega je banka stranki poleg 30-letnega posojila vsilila še varčevanje. A potrošnik do privarčevanega denarja, s katerim bi lahko delno poplačal svoj dolg oziroma si zmanjšal mesečno obveznost, ne more.
Banke potrošnikom vsiljevale neprilagojene finančne produkte
V zadnjih letih so bila ob najemanju posojil v ospredju predvsem tako imenovana enkratna zavarovanja, večinoma je šlo za nezgodna zavarovanja kreditojemalcev. "Poudarek je torej na nezgodi. Banke so za neko obrestno mero pogojevale sklenitev produktov, ki sploh niso primerni za takšna posojila. Kar je še pomembneje, pa je to, da posojilojemalec do vsote ni bil upravičen, če se je npr. v zadnjem obdobju posojila odločil za spremembo, reprogramiranje oz. predčasno poplačilo," pravi finančna svetovalka Ana Vezovišek.
Da so banke potrošnikom pogosto ponujale nezgodna zavarovanja, ki so bila draga, a "praktično niso nudila zadostnega kritja v primeru resnih nezgod", pa je dejal Boštjan Krisper z Zveze potrošnikov Slovenije. Meni tudi, da banke ponudbe raje prodajo v paketu. "Več jih prodajo, bolje je. Ampak večinoma potrošnikom prodajajo produkte, ki jih ti sploh ne potrebujejo." In po novem zakonu o potrošniških posojilih, ki je začel veljati na začetku marca, lahko banke te storitve sicer potrošnikom ponudijo, ne smejo pa z njimi pogojevati odobritve posojil. "Kar se tiče stroškov posojil, ali bodo dražji ali ne, poudarjamo, da je najbolj odločilno, kako natančno potrošnik prouči ponudbo in ali jo primerja z drugimi bankami. Tisti, ki se bo pogajal, bo dobil tudi ugodnejše posojilo," dodaja Krisper.

Banke bodo preverjale tudi odhodke
Ena glavnih novosti, ki jih prinaša novi zakon o potrošniških posojilih, je, da bodo banke pred odobritvijo posojila preverjale ne le prihodke, temveč tudi odhodke posojilojemalcev. Kot pravijo pri Združenju bank Slovenije, so posojilodajalci sicer že doslej skrbno preverjali boniteto potrošnika, torej tudi njegove izdatke. "Zna se zgoditi, da bo v določenih primerih, ko bo posameznik dlje časa izkazoval negativen denarni tok, moral zagotoviti dodatna zavarovanja, morda dodatnega poroka," pojasnjuje Mateja Lah Novosel. Po novem bo imel potrošnik pred podpisom pogodbe o stanovanjskem posojilu več časa za podrobno analizo pogojev. Darja Tomše z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pojasnjuje, da ima potrošnik po novem "ob sklenitvi posojilne pogodbe za nakup nepremičnine sedem dni časa za premislek. Ta pogodba je zavezujoča za dajalca posojila in v teh sedmih dneh si ne sme premisliti". Ko potrošnik pogodbo podpiše, pa lahko, ne da bi navedel razloge za to, v 14 dneh od pogodbe odstopi, vendar mora ob tem poravnati stroške odobritve in zapadle obresti. Novost velja za vse vrste posojil. Posojilodajalci morajo po novem potrošniku vse stroške in tveganja posojila za lažjo primerjavo ponuditi na enotnem obrazcu, posojila pa ne smejo več pogojevati s sklenitvijo življenjskega ali naložbenega zavarovanja ali z odpiranjem transakcijskega računa.
Novosti tudi za posojila v tujih valutah
Novi zakon prinaša številne novosti tudi na področju najemanja posojil, vezanih na tuje valute; tako kot pri posojilu s spremenljivo obrestno mero mora banka potrošniku grafično predstaviti gibanje tečaja valute v zadnjih desetih letih. Prav tako mora banka potrošniku omogočiti pretvorbo posojila iz tuje v domačo valuto, "ko pride do tega, da se znesek, ki ga mora potrošnik še odplačati, poveča za 10 odstotkov v primerjavi z zneskom, ki bi ga moral odplačati, če bi veljalo valutno razmerje v času sklepanja pogodbe", pojasnjuje Darja Tomše. "Glede na slabe izkušnje v preteklosti je tu res pomembno, da so potrošniki bolje informirani in da se zavedajo, da je najem posojila v drugi valuti zelo tvegan in v večini primerov neprimeren," dodaja Boštjan Krisper. Še pred letom dni je imelo v Sloveniji stanovanjska posojila, vezana na švicarski frank, približno 16.000 ljudi. Potem ko je švicarska centralna banka v začetku leta 2015 odpravila zgornjo mejo tečaja, ki je bila več kot tri leta določena pri 1,20 franka za evro, so se mesečni obroki posojil močno zvišali in pri mnogih ogrozili plačilno sposobnost. Banke zdaj toži več kot 80 posojilojemalcev.