Premierka Alenka Bratušek je na tiskovni konferenci po seji vlade pojasnila, da je namen predlagane novele zakona o davčnem postopku, stopiti na prste tistim, ki ne znajo dokazati izvora premoženja, kar je naslednji korak v boju proti sivi ekonomiji. Novela zakona bo tako vsebovala določbo, po kateri se bo razlika ugotovljenih neprijavljenih dohodkov obdavčila s 70 odstotki in zanjo ne bodo veljale običajne davčne stopnje.

"A ta obdavčitev nikogar ne odvezuje kazenske odgovornosti, ti postopki namreč tečejo posebej," je opozorila premierka in dodala, da namerava vlada tudi v prihodnje predlagati še več podobnih rešitev za boj proti sivi ekonomiji.

Postopek bo podaljšan s petih na deset let
V skladu z veljavnim zakonom o davčnem postopku sme davčna uprava v določenih primerih pozvati posameznega davčnega zavezanca - fizično osebo, da ji predloži podatke o svojem premoženju, npr. če ugotovi, da razpolaga s sredstvi za zasebno potrošnjo, ki precej presegajo napovedane dohodke. Zdaj lahko postopek za odmero davka od neprijavljenega premoženja uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih pet let, po novem bo torej ta rok podaljšan na deset let.

"Če nekdo ne zna povedati, od kje je dobil, hkrati pa zna to zelo dobro porabiti, bo država vzela, kar je njenega," je poudarila Bratuškova in dodala, da se z novelo zakona spreminjajo tudi določbe, ki urejajo davčni nadzor, nekaj sprememb je glede predlaganja dejstev in dokazov, s širitvijo kroga oseb, porokov za plačilo davčnega dolga, pa se bo povečala učinkovitost izvršbe. Predlaga se tudi nov institut - zadržanje zastaranja.

Legalizacija neproblematičnih objektov - in s tem manj sive ekonomije
Sočasno pa je vlada na seji potrdila še en dokument, s katerim skuša zajeziti sivo ekonomijo, in sicer dokument o politiki reševanja problematike nedovoljenih gradenj v državi. Med ukrepi je predviden tudi zakon o legalizaciji nedovoljenih gradenj, ki bo omogočil legalizacijo neproblematičnih objektov. DZ bo zakon predvidoma potrdil marca. "Ključno pri pripravi projekta legalizacije je sodelovanje vseh resorjev, ki morajo določiti odstopanja od predpisanih zahtev, da bo legalizacija sploh dosegla svoj cilj," so po seji sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Pojav nedovoljenih gradenj je namreč po oceni vlade tesno povezan tudi s pojavom sive ekonomije, tako v smislu izogibanja plačilu predpisanih dajatev kot tudi v smislu izvajanja neregistrirane dejavnosti pri izvajanju gradnje. "Neposredno po izvedbi projekta legalizacije bo sprejeta nova prostorska in gradbena zakonodaja, ki mora odpraviti razloge za pojav nedovoljenih gradenj ter zagotoviti učinkovite mehanizme za nadzor in ukrepanje," so poudarili v vladnem uradu za komuniciranje.

Nujnih več vzporednih sprememb predpisov
Spremembe v procesih in postopkih umeščanja v prostor in dovoljevanja gradenj bodo morale sicer vzporedno nujno spremljati tudi spremembe sektorskih predpisov, ki bodo omogočile njihovo racionalizacijo, poenostavitev in večjo transparentnost. Poleg normativnih ukrepov so v gradivu predvideni tudi nenormativni ukrepi za reševanje te problematike, ki bodo prispevali k zmanjšanju obsega pojavljanja nedovoljenih gradenj, kot je okrepitev gradbene inšpekcije in ukrepi za evidentiranje nedovoljenih gradenj, kar bo omogočilo tudi učinkovitejši nadzor nad njimi, so še navedli.