Drastične kazni so rešitev v boju proti sivi ekonomiji, je prepričan Štrukelj. Foto: BoBo
Drastične kazni so rešitev v boju proti sivi ekonomiji, je prepričan Štrukelj. Foto: BoBo
Vlada se ogreva za davčne blagajne

Premierka je dodala, da predlagane vladne ukrepe podpirajo vsi socialni partnerji, ki pa so kljub temu podali svoje pripombe, kje bi se dalo predloge še izboljšati. Vlada naj bi program ukrepov na tem področju sprejela v četrtek.

Glede odškodnin za črne gradnje je premierka pojasnila, da bodo zaračunane ne glede na to, ali bodo črne gradnje legalizirane ali ne. Sprememb pa očitno ne bo glede davčnih blagajn, čeprav si delodajalci in sindikati večinoma želijo, da bi dosegle vse poslovne subjekte.

Alenka Bratušek je namreč dejala le, da verjame, da bodo učinki od 1. julija obvezne uporabe računalniških programov, ki onemogočajo izbris računov, a ne dosežejo vseh poslovnih subjektov, takšni, kot so jih predvideli. Če ne bodo, bo vlada po izteku treh mesecev razmislila, kaj narediti, da jih popraviti, je obljubila premierka.

Sive ekonomije za 10 milijard evrov letno
Minister za kmetijstvo Dejan Židan je dejal, da ima Slovenija podoben cilj kot nekatere druge evropske države, torej sivo ekonomijo zmanjšati vsaj za polovico. "Tuje izkušnje kažejo, tudi izkušnje sosednje države, da v kolikor milijardo evrov sive ekonomije premaknemo pod luč, je to približno 100 milijonov evrov dodatnih prilivov v državno in v druge blagajne," je dejal.

Kot je dejal Židan, državni statistični urad ocenjuje, da znaša siva ekonomija nekaj manj kot štiri milijarde evrov letno, po ocenah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj oziroma Schneiderjevega inštituta, ki velja za referenco v EU-ju, pa je sive ekonomije v Sloveniji od osem do deset milijard evrov.

Sive ekonomije se ne da rešiti z enim ukrepom, pa je opozoril minister za finance Uroš Čufer. Izpostavil je pet elementov. Spomnil je, da so bile s 1. julijem že uvedene davčne blagajne, ob julijskem vstopu Hrvaške v EU pa so se sprostile dodatne zmogljivosti v okviru Carinske uprave RS, ki so jih izkoristili za poostren nadzor in prisotnost na terenu. Ta se je od začetka julija bistveno bolj povečala, a je bila za zdaj še bolj informativne narave, bolj kaznovalna pa še pride, je pojasnil.

Inšpekcija bo potrebovala večja pooblastila, poleg načrtovane obdavčitve črnih gradenj pa so okrepili tudi delo na davčnem razkoraku, torej med prihodki in premoženjem posameznikov, je dejal Čufer. "Tukaj predlagamo nekaj zakonodajnih sprememb, da po eni strani povečamo pooblastila, po drugi strani pa s pet na deset let podaljšamo časovno obdobje, v katerem lahko to pregledujemo," je dejal.

Sindikati za ostro kaznovanje
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je pred začetkom seje poudaril, da se zavzema za drastične kazni kršilcev. V sindikatih se sicer zavzemajo tudi za uvedbo davčnih blagajn in krepitev inšpekcije, medtem ko na obrtni zbornici poudarjajo, da bi se davčne blagajne dotaknile izjemno majhnega dela obsega sive ekonomije in same po sebi ne bi rešile ničesar.

Zbornica se zato po besedah Ivana Janija Ulage bolj zavzema za kompleksne spremembe dohodninske zakonodaje. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pa pritrjujejo sindikatom glede inšpekcije in davčnih blagajn, a da bi bilo treba v povezavi z njimi še marsikaj doreči. Tudi v povezavi z osnutkoma zakonov o delu na črno in o inšpekciji dela imajo še več pomislekov, je povedala izvršna direktorica za socialni dialog pri GZS-ju Tatjana Čerin.

Nekateri predstavniki delodajalcev in sindikatov - glede na to, da so vladi posredovali vsak svoj sveženj predlogov za izhod iz krize - pričakujejo tudi določene odgovore glede drugih ukrepov za uravnoteženje javnih financ.
Tudi o zdravstvu, a brez sklepov
ESS se je dotaknil tudi zaostrovanja razmer pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Odmevala je odločitev Državljanske liste, da intervencijskega zakona ne podpre, o temi so na ESS-ju razpravljali; na koncu pa niso sprejeli nobenega sklepa.

Težava je v poročilu ZZZS-ja, ki pravi, da bo leta 2014 ogroženo financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sindikati, predvsem iz ZSSS-ja, so pozvali, naj se najdejo novi viri za prispevke, poleg tega naj se postopno izenačijo prispevne stopnje aktivnih kategorij zavarovancev. Delodajalci soglasja k predlaganim sklepom niso dali, ker so v sklepih zaznali težnjo po dodatnem obremenjevanju gospodarstva.

Vlada se ogreva za davčne blagajne