Kot so pojasnili, so do preteklega četrtka v evidenci brezposelnih našteli 295 Ukrajincev z začasno zaščito, pri čemer se je njihov priliv povečal v preteklem tednu ali dveh, kar je posledica povečanega števila izdanih odločb o priznani začasni zaščiti razseljenih oseb v zadnjem obdobju.

Razseljene osebe iz Ukrajine namreč za prijavo na zavod potrebujejo status osebe z začasno zaščito, ki glede na letošnji vladni zakon o uvedbi začasne zaščite traja eno leto in se lahko podaljša na največ dvakrat po šest mesecev. Ko jim je priznan ta status, dobijo tudi pravico do prostega dostopa na trg dela.

Iz evidence brezposelnih se je medtem doslej zaradi zaposlitve odjavilo 32 ukrajinskih beguncev, pet pa se jih je izpisalo iz drugih razlogov. Zaposlitve so bile realizirane predvsem v gostinstvu, čistilnih servisih in delu v proizvodnji oz. na delovnih mestih, kjer ni potrebno dobro znanje jezika.

"Te zaposlitve gre pripisati precej samoiniciativnosti in v nekaterih primerih tudi socialni mreži, za zahtevnejša delovna mesta pa je postopek daljši, česar se osebe z visoko izobrazbo tudi zavedajo, zlasti bo treba izboljšati znanje jezika, da bodo spet lahko opravljali delo na stopnji zahtevnosti, kot so ga pred vojno v domovini," pravijo na zavodu, kjer so tudi navedli, da je njihova naloga, da jih podprejo, kjer so šibki, da jih opremijo s potrebnimi znanji, informirajo, zlasti pa so v tem trenutku pomembni tečaji slovenskega jezika.

Tudi začetno zanimanje delodajalcev po ukrajinskih beguncih je nekoliko uplahnilo. Ponekod se je "izkazalo tudi, da osebe še niso pripravljene na vstop na trg dela, saj je neznanje jezika, sploh pri delih, kjer je potrebna komunikacija s strankami, še prevelika ovira".

Največ povpraševanja v Istri

Izjema sta območni službi zavoda, ki pokrivata območje obeh večjih migracijskih centrov, v Logatcu in v Ankaranu. Največ povpraševanja delodajalcev tako zaznavajo v območni službi zavoda Koper, kjer so tudi realizirali največ zaposlitev. Tam imajo trenutno v evidenci prijavljenih le 15 ljudi, ki imajo tudi določene ovire pri zaposlovanju (neznanje slovenskega jezika, neurejen prevoz na delo, varstvo otrok, starost, zdravstvene omejitve).

"Sodelavci iz Kopra in Logatca so ob tem posebej poudarili predvsem dobro sodelovanje s centri za migrante, centri za socialno delo in raznimi društvi, ki delujejo v lokalnem okolju in migrantom pomagajo pri reševanju vsakdanjih težav, iskanju zaposlitve, vključevanju v lokalno okolje, ipd.," so poudarili na zavodu.

Zatrdili so še, da so takoj, ko je postalo jasno, da lahko pričakujejo povečano število prijav razseljenih oseb iz Ukrajine, izvedli interna usposabljanja, na katerih so sodelavcem podrobno predstavili priročnik za delo z osebami z migrantskim ozadjem, posebne oblike svetovalnega procesa, ki ga izvajajo za osebe, ki z njimi ne morejo komunicirati v slovenskem jeziku, pa tudi posebnosti glede statusa razseljenih oseb iz Ukrajine, ki jim je priznan status začasne zaščite, ki se razlikuje od statusa oseb z mednarodno zaščito in drugih tujcev iz tretjih držav.
Usposabljanja so izvedli za več kot 60 sodelavcev, kariernih svetovalcev in zaposlenih v pisarnah za delodajalce.

Na vprašanje, ali se Ukrajinci vključujejo v programe aktivne politike zaposlovanja, so odgovorili, da se trenutno udeležujejo tečajev slovenskega jezika, potekajo pa tudi informativni seminarji z gradivom v ukrajinskem jeziku, "kjer skupinam ukrajinskih državljanov s pomočjo tolmača predstavimo sistem zavoda, ukrepov, ki so jim na voljo, kakor tudi trg dela v Sloveniji".