Na statističnem uradu opozarjajo, da junija že vrsto let ni bila tako visoka inflacija kot letos. K 0,9-odstotni inflaciji so kar 0,7 odstotne točke prispevali naftni derivati.

Junija so se cene najbolj zvišale počitniškim paketom (9,2 odstotka), tekoča goriva so se podražila za 10,9 odstotka, pogonska goriva pa za 7,1 odstotka. Najbolj so se pocenili zelenjava (5,3 odstotka), mleko, mlečni izdelki in jajca (1,1 odstotka), povišale pa so se cene kave, kakava in čaja (3,6 odstotka).

Najvišji skok cen naftnih derivatov
V prvi polovici leta so se letos najbolj povišale cene v skupinah stanovanje (za 8,5 %), prevoz ter rekreacija in kultura (za 5,1 %). V skupini stanovanje so se letos bolj kot pretekla leta v tem obdobju podražila goriva in energija (za 12,9 %); pri tem najbolj izstopa podražitev tekočih goriv (za 31,6 %), plin je bil dražji za 12,8 % in daljinska energija za 7,7 %.

Letna stopnja inflacije se je tako dvignila na 7 odstotkov (junija lani 3,6 odstotka), povprečna 12-mesečna rast pa na 5,6 odstotka (lani 2,5 odstotka). Letna stopnja inflacije je bila nazadnje višja od tokratne decembra 2002, ko je znašala 7,2 odstotka.

Rekordna inflacija tudi v evroobmočju
Po prvih podatkih Evropske centralne banke je inflacija v evrskem območju junija na letni ravni dosegla nov rekord, saj je znašala kar 4 odstotke. Še maja je bila inflacija v 15 državah z evrom na letni ravni 3,7-odstotna. Poglavitni razlog za visoko inflacijo v evrskem območju so visoke cene energije in hrane.

Umar: Tempo zniževanja inflacije v drugi polovici leta vprašljiv
V Uradu za markoekonomske analize in razvoj so dejali, "da je visoko povišanje cen v juniju v pretežni meri posledica višjih cen nafte, ki so se povišale na 140 dolarjev za sodček in v prvem polletju povzročile polovico skupnega povišanja cen, pri čemer je samo junija njihov prispevek k inflaciji znašal 0,7 odstotne točke." Poleg tega so se junija povišale cene, ki so močno podvržene sezonskim dejavnikom, predvsem cene počitniških paketov, ki so k inflaciji prispevale 0,3 odstotne točke. Druge spremembe cen so bile zmerne, zaradi nekaterih znižanj (hrana, obleka in obutev) pa je bil njihov prispevek k inflaciji 0,1 odstotne točke.

Na Umarju še ugotavljajo, da so odstopanja med trenutnim gibanjem inflacije in pričakovanim ob pripravi pomladanske napovedi nastala predvsem zaradi nadaljevanja visoke rasti cen surovin na svetovnih trgih, česar napovedi drugih ustanov ob pripravi pomladanske napovedi niso nakazovale. Takšna gibanja so tako zavrla umirjanje inflacije v zadnjih mesecih, ob njihovem nadaljevanju v prihodnjih mesecih pa postaja vprašljiv tudi tempo znižanja inflacije v drugi polovici leta.

Ministra: Vlada stori, kar more
Minister za finance Andrej Bajuk je glede podatkov o inflaciji ocenil, da gre za posledico zunanjih šokov, s katerimi se soočajo vse države Evropske unije. 80 odstotkov inflacije gre po njegovih besedah pripisati izključno dvigu cen nafte in naftnih derivatov, medtem ko so se cene hrane nekoliko umirile. Obenem je še dejal, da je naloga vlade, da prepreči spiralo inflacijskih pričakovanj, omenil pa je tudi pomanjkanje konkurence v sektorju trgovine na drobno.

Tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je poudaril, da je inflacija povezana z globalnimi trendi in dodal, da vlada na področjih, kjer ima vpliv, vodi restriktivno politiko. Seveda pa nima vpliva na že omenjene cene nafte.