V zadrugah je po svetu zaposlenih 250 milijonov ljudi, v Evropi okoli 16 milijonov. Tudi v Sloveniji se število zadrug povečuje, po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je bilo konec leta 2015 registriranih 387 zadrug. Čeprav zadruge delujejo v vseh sektorjih gospodarstva, pri nas jih je največ na področju trgovine, je v Sloveniji zadružništvo še vedno najbolj razvito na področju kmetijstva in gozdarstva, kar na Zadružni zvezi Slovenije pripisujejo zgodovinskemu razvoju in tradiciji.

Slovenija je ena najstarejših zadružnih držav na svetu, letos namreč praznujemo že 145-obletnico zadružništva. "Začetki slovenskega zadružništva segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko so na Tolminskem in Bohinjskem prvi začeli ustanavljati sirarske družbe, nato so leta 1872 v Ljutomeru ustanovili prvo posojilno zadrugo in leta 1883 na pobudo Mihaela Vošnjaka v Celju še Zvezo slovenskih posojilnic kot prvo zadružno zvezo pri nas," so pojasnili v Zadružni zvezi Slovenije, ki prostovoljno združuje 62 kmetijskih in gozdarskih zadrug, od skupno 85 registriranih zadrug na področju kmetijstva, gozdarstva, lova in ribištva.

Zadruge, ki so članice Zadružne zveze Slovenije, letno ustvarijo več kot 630 milijonov evrov prihodkov, kar predstavlja 83 odstotkov vseh prihodkov zadrug v Sloveniji. V zadružni zvezi poudarjajo, da so zadruge, ki imajo v lasti sicer tudi 350 trgovin, pomemben člen prehranske verige, ki poteka od kmeta, zadruge, živilskopredelovalne industrije in trgovine do potrošnika. Na podeželju pa zadruge pogosto zagotavljajo tudi nekatere osnovne storitve. "Ponekod izvajajo storitve pogodbene pošte, marsikje pa je v njihovih prostorih bančna poslovalnica. Številne zadruge imajo v okviru svojih dejavnosti tudi izvajanje storitev računovodstva, priprave poslovnih načrtov in skrb za kulturno in umetniško dogajanje v zadružnih domovih," dejavnosti zadrug naštevajo v zadružni zvezi.

V čem se zadruga razlikuje od klasičnih podjetij?
"Zadruga je oblika podjetja, v katero se člani združujejo prostovoljno in zato, da bodo skupaj močnejši, uspešnejši in konkurenčnejši," je v imenu Zadružne zveze Slovenije pojasnila vodja oddelka za promocijo in odnose z javnostmi Anita Jakuš.

Čeprav zadruge delujejo kot vsako drugo podjetje na trgu, je njihova temeljna značilnost, ki jih loči od kapitalskih družb, ta, pojasnjujejo v Zadružni zvezi Slovenije, da člani zadruge niso le vlagatelji kapitala, ampak so najprej člani lastniki zadruge, upravljavci zadruge in poslovni partnerji zadruge.

Kot je povedala Jadranka Vesel z Raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo "zadruge delujejo, ali je vsaj zaželeno, na podlagi sedmih zadružnih načel, ki v fokus postavljajo človeka, ne kapitala", kar počnejo klasična podjetja. "Medtem ko je klasičnemu podjetju bistven dobiček, prepogosto tudi za vsako ceno, je zadrugam dobiček le sredstvo za boljše življenje zadruge in zadružnikov," je povedala Veselova.

Pomembna razlika je tudi v ciljih zadruge. Osnovni namen zadruge ni ustvarjanje dobička, temveč uresničevanje konkretnih potreb zadruge in njenih članov. Prednost delovanja v zadrugah je tudi skupni nastop na trgu, saj je posameznik šibek člen, zadruga pa močno poveča možnosti za uspeh na trgu. Vsak član ima en glas, kar pomeni, da imajo enakovredno možnost odločanja o delovanju zadruge. Zadruge se sicer pogosto odločijo, da presežek namenijo svojemu razvoju in izobraževanju članstva, so povedali v zvezi.

Veselova je poudarila, da pri nas zadruge pogosto razumejo nekoliko po svoje. "Naj razložim na primeru. Zadruga brez problema ustanovi podjetje, ki bo npr. predelovalo tisto, kar člani zadruge pridelajo. Ob tem ne razmišljajo o težavi drugače kot skozi kapitalsko logiko. Najpogosteje zadružniki pozabljajo na zadružna načela in posledica tega je, da mešamo gospodarske interesne skupnosti in zadruge," pojasnjuje Veselova in opozarja, da v Sloveniji ni tako malo primerov, ko so se v skladu s kapitalsko logiko podjetja, ki so jih zadruge ustanovile, odtujila vplivu zadružnikov ali zadruge.

Zadružništvo ponovno postaja vrednota
Čeprav se Slovenija lahko pohvali z zgodnjim razvojem zadružništva, so nas, razen na področju kmetijsko-gozdarskih zadrug, dohitele in prehitele mnoge evropske države. A na srečo se to le spreminja, v Zadružni zvezi Slovenije so namreč opazili, da zadružništvo v zadnjih letih znova postaja vrednota v družbi, k čemur je prispevala tudi zakonodaja.

V zadružni zvezi poudarjajo, da je veljavni zakon o zadrugah dober. Narejeni so bili pomembni koraki na področju dostopa do podpornega okolja za podjetništvo, pri javnih razpisih in celotnem sistemu države pomoči, država pa je v zadnjih letih zadrugam omogočila dostop do svetovalnih in garancijskih shem ter jih obravnava enakopravno z družbami, ki so ustanovljene po zakonu o gospodarskih družbah. A v zvezi si želijo še več spodbud, tako so že predlagali večjo promocijo zadružništva in spremembe davčne zakonodaje, ki bi pozitivno diskriminirala zadruge in z davčnimi olajšavami spodbujala ustanavljanje, poslovanje in razvoj zadrug. Ena od pobud gre tudi v smeri, da se v ustavo vnese klavzula o pomenu zadružništva in socialnega podjetništva.

V zvezi poudarjajo, da zadruge, ker niso usmerjene v dobiček, ampak delujejo v korist članstva, pogosto ne dosegajo stopenj donosnosti, ki so zahtevane v javnih razpisih, zato predlagajo, da bi se za vrednotenje uspešnosti dela neke zadruge uporabil drugačen pristop, ki se ne bi osredotočal zgolj na višino ustvarjenega dobička. Predlagajo vnovično ureditev zadružne revizije, ki je prilagojena posebnostim zadrug, med drugim prispeva tudi k hitrejšemu odkrivanju tveganj pri poslovanju zadruge.

Preveč usmerjeni k "produkciji" delovnih mest v klasičnih podjetjih
Zakon o zadrugah je dober, meni tudi Veselova, a ob tem poudarja, da "nimamo pa prav nobenih drugih zakonskih določil, ki bi spodbujali razvoj zadružništva, čeprav gre za ene redkih organizacij, ki ne gredo za dobičkom čez meje držav, celin". Ob tem je poudarila, da se zadruge še do nedavnega niso mogle prijavljati na javne razpise, kar še ni v celoti preseženo, saj se še vedno dogaja, da so zadruge izključene iz razpisov.

Veselova tudi poudarja, da so naše zaposlovalne politike usmerjene k "produkciji" delovnih mest v okvirih klasičnih podjetij ali celo na način samozaposlovanja v slogu samostojnih podjetnikov. "Medtem ko imajo nekatere države članice EU-ja že desetletja programe, ki spodbujajo ljudi, da se povezujejo zato, da si zagotovijo zaposlitve, pri nas še vedno spodbujamo nastajanje s. p.-jev, ki so najbolj tvegana oblika zaposlitve za posameznika."

Zadruge bolje prestanejo krize
Zadruge so ravno zaradi načina svojega delovanja, ki ni usmerjeno zgolj na dobiček, bolj odporne proti negativnim posledicam gospodarskih kriz. "Izkazalo se je, da so zadružni modeli v primerjavi z drugimi odzivnejši na nove potrebe in bolj spodbujajo ustvarjanje delovnih mest zaradi velike sposobnosti prilagajanja spremembam zadrug in ohranjanja njihovih gospodarskih dejavnosti, izpostavljeni tveganju, pri čemer še naprej sledijo svojemu poslanstvu," so vzroke, zakaj zadruge manj prizadenejo gospodarske krize, pojasnili v zadružni zvezi.

Odpornost zadrug proti negativnim posledicam gospodarskih kriz se je po podatkih organizacije COCEGA, ki združuje evropske kmete in evropske kmetijske zadruge, potrdila tudi ob zadnji krizi, podatki namreč pričajo o stalnem povečevanju prihodkov zadrug. Svoj promet so v zadnjih desetih letih gospodarski krizi navkljub več kot podvojile slovenske kmetijske in gozdarske zadruge, kot so navedli v zadružni zvezi danes povprečna zadruga ustvari več kot deset milijonov evrov prometa.

Podobne razloge za boljšo odpornost je naštela tudi Veselova, ki je poudarila, da zadruge, vsaj če sledijo zadružnim načelom, ne tvegajo tako kot kapitalska podjetja. In ne samo da zadruge krize bolje preživijo, ravno v času kriz tudi nastajajo. "Še pri nas so nastale ob zadnji krizi mnoge, po svetu pa nastajajo ob vsakem kriznem pojavu," pravi in dodaja, da so zadruge v nasprotju s klasičnimi podjetji prav zaradi načina delovanja izjemno dolgožive. To, da so zadruge odpornejše, torej "ni zgolj prepričanje, ampak preverljiva realnost", zaključi Veselova.