V Leku čiščenje do novega leta izvaja eden izmed vodilnih svetovnih ponudnikov storitev ISS, z letom 2020 pa bo to storitev prevzela multinacionalka CBRE, in sicer v okviru pred nekaj tedni v Sloveniji ustanovljenega podjetja GWS. Kadrovske zadeve za CBRE GWS vodi zaposlovalna agencija Adecco. Vendar bi nekatere čistilke lahko odpustili, so te dni opozorili v Delavski svetovalnici.

"Imamo čistilke, ki jim, denimo, poteče pogodba o zaposlitvi konec leta. Da, čez nekaj dni. Imamo čistilke, ki so na bolniškem dopustu. Pa ne vedo, kaj jih čaka s 1. januarjem 2020. Ali jim bo nov 'podizvajalec' le ponudil pogodbe o zaposlitvi? Ali jim bo zdajšnji delodajalec ponudil novo pogodbo o zaposlitvi? Kje bodo delale? Ali bodo pristale na zavodu za zaposlovanje?" so ponazorili negotovost delavk.

V tej luči so upravo Leka z Robertom Ljoljo na čelu v odprtem pismu spomnili, da njihovo podjetje nosi naziv "najuglednejši delodajalec 2019", pa tudi na njihov nedavni zaposlitveni oglas pod geslom: "V Novartisu nudimo svojim sodelavcem delovno okolje, v katerem so lahko navdahnjeni, vedoželjni in opolnomočeni."

Vodja svetovalnice Goran Lukić je povedal, da v Leku sicer ne najdejo sogovornika. Po podatkih svetovalnice čistilke v Leku trdo delajo, saj ni normativov. 12 nadstropij upravne stavbe v Ljubljani morajo očistiti dopoldanska dežurna čistilka in tri popoldanske čistilke, kar pomeni, da ena delavka v delavniku počisti okoli 4000 kvadratnih metrov.

Lekova zgodba je le ena od mnogih, ki so se glede dejavnosti čiščenja pojavile v zadnjem letu in tudi pred tem.

Tudi javna uprava krši delavske pravice

Sorodna novica Kljub pozivom politike in sindikatov se javni zavodi odločajo za prenos čiščenja in drugih storitev na zunanje izvajalce

V javnosti je najbolj odmevala zgodba o zunanjem najemanju čistilk za prostore državne uprave, ki so jim bile grobo kršene delavske pravice. Nekatere, ki so delale v prostorih ministrstva za javno upravo (MJU), niso bile plačane, zato se je ta resor znašel pod plazom kritik. MJU je nato razdrl pogodbo z izvajalcem ter za čiščenje najelo drugo agencijo.

"Smo pa sklenili, da bomo do konca letošnjega leta oziroma do začetka naslednjega snažilke zaposlili na ministrstvu. Vmesno obdobje bomo porabili za izvedbo postopkov, ki so za zaposlovanje potrebni. Našemu ravnanju bodo sledila tudi nekatera druga ministrstva, na podlagi izkušenj se bomo odločili, kakšna bo rešitev na ravni vseh. Na mizi je bila med drugimi tudi ideja, da bi oblikovali skupno javno službo, ki bi skrbela za čistočo na vseh ministrstvih," je v intervjuju za spletno stran Skozi oči prekariata dejal minister za javno upravo Rudi Medved.

Ministrstvo za izobraževanje, na čelu katerega je Jernej Pikalo, pa je že marca v vzgojne in izobraževalne zavode, srednje in osnovne šole poslalo dopis, v katerem je vodstva šol pozvalo, naj ne najemajo zunanjih izvajalcev za dela, ki jih redno potrebujejo, in naj neposredno zaposlijo tudi čistilke.

Zunanji izvajalci za čiščenje so namreč tudi v tem delu javnega sektorja zelo pogosti, kršitve delavskih pravic čistilk pa tudi. Časnik Večer je tako oktobra poročal, da je denimo Osnovna šola Šoštanj izkoristila novosti v zakonodaji o javnem naročanju in izločila zunanjega izvajalca čiščenja zaradi kršitev delavskih pravic. Vseeno pa vztraja pri zunanjem najemanju čistilk.

Trdo delo čistilk

Med kršitvami pravic čistilk, ki prostore čistijo prek zunanjih izvajalcev, je bil v preteklosti govor predvsem o tem, da so morale delo namesto v pogodbeno zavezujočem času opraviti v bistveno manj urah, denimo namesto v 40 urah v 28 urah na teden, kar pomeni, da so morale delo namesto v osmih opraviti v manj kot šestih urah. Po opravljenem delu pa so hitele na lokacije drugih strank čistilnega servisa in tam čistiti dalje.

Najbolj pogost razlog za zunanje najemanje je prožnost, ki jo nudi, saj se delodajalci tako lahko hitro prilagajajo. Vendar se z zunanjimi izvajalci "razbija delovno okolje na zaposlene prvega reda ter delavce drugega in tretjega reda. Outsourcing razbija obseg pravic in organiziranje delavcev, kar je seveda v interesu nekoga tam zgoraj ", je opozoril Lukić.

Pogosto pa prinaša tudi kršenje delavskih pravic, še opozarja. "Outsourcing se zapakira v besedno zvezo poslovni model, sledi več slojev podizvajalcev, nadzor postaja vse slabši, naročnik se od tega distancira, saj da ni njegova stvar, kaj se dogaja med izvajalcem in podizvajalcemn, vsi pa vemo, kaj sledi. To je v Sloveniji učinkovit model potenciala kršenja pravic," je opomnil Lukič.