Pri nas po spletu kupujemo predvsem izdelke, ki so najbližje digitalno naprednemu kupcu, pojasnjuje Darko Dujič, direktor podjetja Ceneje. "Če govorimo o izdelkih, gre tu za računalništvo, belo, avdio-video-, fototehniko." Prek spleta tako opravimo 20 odstotkov vseh nakupov za opremo avtomobila, 35 odstotkov avdio- in videonaprav in skoraj polovico, 45 odstotkov, vseh nakupov s področja računalništva, kaže raziskava, ki sta jo novembra izvedla Valicon in Ceneje. Kar 90 odstotkov oblačil in obutve pa še vedno kupimo v "fizičnih trgovinah", kakor navadne trgovine imenujejo spletni trgovci.

Kljub temu nakupovanje oblek, obutve in tudi pohištva po spletu narašča: "Pri pohištvu splet postaja neke vrste izložba oziroma spletni razstavni salon (showroom). Kupci gredo s spleta nato v fizične trgovine, na ta način so bolj informirani o nakupu in imajo več informacij o izdelku," pojasni Dujič.
Slovenci zaupamo domačim spletnim trgovcem
Le 18 odstotkov Slovencev opravi spletne nakupe na tujih spletnih straneh, kar 47 odstotkov pa jih nakupuje samo pri domačih spletnih trgovcih. Medtem je to razmerje na sosednjem Hrvaškem skorajda obrnjeno. Tako je tudi zaradi tega, da zgodovina spletnega trgovanja v Sloveniji sega v čase, ko je bil Amazon še v plenicah, pravi Dujič.
"Imamo kar nekaj trgovcev, ki so začeli že pred mnogo leti, kar pomeni, da smo se Slovenci že v letih od 2000 dalje navajali na spletno trgovino. Tudi nekateri največji fizični trgovci so imeli splet kot neki prodajni kanal, od Big Banga do Mercatorja, ki so začeli razmeroma zgodaj. To pomeni, da je bilo to ves čas prisotno v naši zavesti in na ta način so se razvili tudi nekateri specializirani trgovci npr. na področju prodaje parfumov, avtodelov, bele tehnike," pravi Dujič, ki meni, da smo bili pri tem kar napredni. Med tujimi spletnimi trgovci, pri katerih kupujemo Slovenci, kadar ne kupujemo pri domačih, sicer prednjačita Amazon in AliExpress, sledi jima Ebay.
Pri spletnih nakupih se ne bojimo višjih zneskov
Podatki kažejo tudi, da Slovencev prek spleta ni strah opravljati dražjih kupov. "V nekaterih kategorijah so nakupi v povprečju tudi nad 300 evrov. Pnevmatike so v povprečju okoli 240 evrov. V kategoriji avdio/video se nakupi prav tako gibljejo med 200 in 300 evri. To pomeni, da nakup za nekaj 100 evrov ni tabu za Slovence, temveč je že povsem uveljavljena in normalna praksa." Zanimivo pa je, da je še pred dvema letoma med mogočimi načini plačila prednjači plačilo po povzetju. Kljub temu ga na račun kreditnih kartic in drugih mogočih načinov plačila prek spleta v zadnjem času izbere vse manj kupcev.

Dostava
Bojazen, da je za spletne nakupe božičnih in novoletnih daril že prepozno, je odveč, saj bi morali na izdelke, ki so na zalogi, čakati le nekaj dni. "Dostava pri nas traja od dva do tri delovne dni, je pa res, da so težava dostavne službe, ki ob koncih tedna in praznikih ne delajo. 18., 19. december je tako zadnji dan za naročilo, če želimo izdelek prejeti še pred božičem," pojasnjuje Dejan Žgalin, direktor Ujede, d. o. o., ki upravlja spletno trgovino Spletična.
Prihodnost nakupovanja
Na vprašanje, ali bo spletna trgovina izpodrinila fizično, Dujič odgovori, da bodo spletni trgovci, ki želijo obstati, redefinirali fizično trgovino. "Večje fizične trgovine so postale prevelika stroškovna obremenitev za trgovce. Veliko trgovcev tega ni preneslo," Dujič pojasni propadanje nekaterih nekoč velikih trgovskih verig v ZDA. "Pomembna je transformacija v količini površin, zalogah, organizaciji zalog in distribucije, ki lahko zmanjša obremenitev najema in izgradnje novih trgovskih centrov." Dujič mimogrede tudi omeni, da imamo v Sloveniji največ trgovinskih površin na prebivalca.
Hkrati pa se dogaja, da se vse več trgovcev, ki so začeli na spletu, seli tudi v fizične trgovine. "To postaja trend. Stranke pričakujejo neki prostor ali trgovino, kjer lahko tudi preizkusijo izdelke. Na spletu ne moreš povonjati parfuma," pojasnjuje Žgalin in doda, da gre pri tem za mešanico fizične trgovine, razstavnega salona in prevzemnega mesta.
"Danes je Amazon večji kot deset največjih klasičnih trgovcev v ZDA ter že kupuje in odpira fizične trgovine. To se dogaja tudi pri nas, a na lokacijah, ki so zanimive tudi za prevzem izdelkov," pojasni Žgalin. Toda takih trgovin je precej manj kot pri klasičnem trgovcu, saj mora ta, da lahko prodaja, imeti trgovino tako rekoč v vsakem mestu. "To je tudi zelo drago, mi pa smo dostopni 24 ur na dan, vsakomur, kjer koli živi. Na Hrvaškem npr. prek spleta veliko kupujejo ljudje z otokov, saj številni izdelki tam niso dostopni. Mi pa jim v dveh, treh dneh dostavimo, kar hočejo, ni se jim treba za to voziti v Zagreb," kar je velika prednost, še sklene Žgalin.