V petek sicer na trgu posebnega navdušenja ni bilo, prej obratno. Potem ko so ZDA in Mehika dosegle predhodni dogovor o reformi trgovinskega sporazuma, se mora o novi različici Nafte strinjati še Kanada, saj gre za tristranski sporazum, pogovori med ZDA in Kanado pa za zdaj niso obrodili sadov. Donald Trump ni izključil možnosti, da bi bil trgovinski dogovor v prihodnje dvostranski. Delniški indeksi v New Yorku so tako v petek obstali, vseeno pa so na tedenski ravni naredili nov korak naprej. Elitni Dow Jones se je zvišal za 0,7 odstotka, tehnološki Nasdaq pa za 2,3 odstotka. V celotnem prejšnjem mesecu je Nasdaq pridobil 5,7 odstotka, kar pomeni najboljši avgustovski dobiček po letu 2000.
Amazon na pragu kluba bilijon dolarjev
Največji podjetji po tržni kapitalizaciji nadaljujeta rast: Applove in Amazonove delnice (oboje so na novih rekordnih vrednostih) so se na tedenski ravni podražile za več kot pet odstotkov. Banka Morgan Stanley je zvišala ciljno vrednost Amazonovih delnic s 1.850 na 2.500 dolarjev, kar pomeni, da pričakuje še njihovo 30-odstotno rast. Vrednost ene Amazonove delnice je prvič prebila mejo 2000 dolarjev, zmanjkalo pa je samo še 25 dolarjev in Amazon bi po Applu postal drugo podjetje z borzno vrednostjo tisoč milijard (bilijon) dolarjev. Pri ceni delnice 2.050 dolarjev se bo to zgodilo, kar je verjetno le vprašanje časa, že zdaj pa je premoženje prvega moža podjetja Jeffa Bezosa astronomsko in dosega 165 milijard dolarjev, kar pomeni več kot tri letne slovenske BDP-je.
Delnica v 21 letih tisočkrat višje
Spletna trgovina Amazon je na borzo prišla 16. maja 1997 pri ceni 18 dolarjev oziroma pri ceni 1,96 dolarja, če upoštevamo tri cepitve delnic, ki so sledile. Cena ene delnice je tako danes tisočkrat višja. Drugače povedano: kdor je takrat eno svojo mesečno plačo vložil v Amazon, je danes lahko milijonar. Samo v zadnjih petih letih je tečaj Amazonovih delnic poskočil za več kot 700 odstotkov. Temelji za tak uspeh se seveda skrivajo v odličnem poslovanju. Če je bilo leta 2013 prometa za 74 milijard dolarjev, ga je bilo lani že za skoraj 178 milijard, dobička pa za več kot tri milijarde dolarjev, čeprav naj bi Amazonu vedno večjo konkurenco predstavljala kitajska koncerna Alibaba in Tencent.

.
Nevarnost večjega popravka
Ker pozitivna gibanja v ZDA trajajo že vse od marca 2009, kar naj bi bilo rekordno dolgo bikovsko obdobje, se krepijo pozivi k previdnosti. Vlagatelji bi morali razmisliti o pobiranju dobičkov in o bolj obrambni taktiki vlaganja. Predstavnik raziskovalnega inštituta za ekonomske cikle v Ameriki Lakshman Achuthan je že spomladi povedal, da se gospodarska rast ustavlja, zdaj pa dodaja, da je cikel vrh dosegel lani. Ameriško gospodarstvo se tako po njegovem mnenju že ohlaja, kar naj bi bilo še bolj očitno v naslednjih mesecih. Achuthan se zato boji, da bo delniški trg doživel večjo razprodajo, ki bo odnesla vse letošnje in tudi lanske dobičke, saj bi bil lahko popravek tudi 20-odstoten, v tem primeru pa bi že lahko govorilu o koncu bikovskega trenda.

Težave turških bank
Na deviznem trgu je bilo v zadnjih dneh spet nekaj pretresov pri valutah držav v razvoju. Argentinski peso je glede na dolar dosegel najnižjo raven doslej in se je od začetka leta pocenil za več kot 50 odstotkov. Turška lira (za dolar je treba plačati 6,54 lire) je na začetku tedna spet močno izgubljala svojo vrednost in je v treh dneh v primerjavi z dolarjem padla za sedem odstotkov, potem ko je bonitetna agencija Moody's znižala oceno največjih turški finančnih ustanov. Te bodo morale v naslednjih dvanajstih mesecih poplačati za 77 milijard dolarjev obveznosti, v svojih rezervah pa imajo le 48 milijard. Turška centralna banka ima resda za 57 milijard dolarjev deviznih rezerv, a je le manjši del na voljo poslovnim bankam.
Franjo Štiblar: Kriptovalute bi morali odpraviti
Bitcoin je zadnji teden pridobil skoraj desetino vrednosti in se učvrstil nad 7000 dolarji. Med številnimi ekonomisti kriptovalute sicer še vedno ne uživajo simpatij. Tudi med slovenskimi. "Kriptovalute bi morali legalno odpraviti, saj ne izpolnjujejo funkcij dobrega denarja, ker nimajo nobene realne podlage," je za Delo povedal profesor Franjo Štiblar in dodal: "Gre za tehnološko inovacijo, kako v igri ničelne vsote izvabiti denar iz žepov naivnežev v lastne žepe inovatorjev nove valute. To je financializacija na nov način. Podobna inovacija z nepremičninskimi manj vrednimi krediti je povzročila (z napihovanjem balona) zadnjo globalno finančno krizo v letu 2008, a v tem primeru so obstajale vsaj nekakšne realne podlage za kritje posojil v obliki hiš in stanovanj."