Kot je pojasnil njihov zastopnik, sicer tudi stečajni upravitelj ene izmed nekdanjih Murinih družb, Borut Soklič, pričakujejo, da bo njihova usoda znana, ko bo na primeru njihovih treh vzorčnih postopkov odločilo ustavno sodišče, od katerega so že dobili zagotovilo za prednostno obravnavo.

Ko je šla Mura leta 2009 v stečaj, je bilo v matičnem podjetju zaposlenih nekaj manj kot tisoč delavcev, skoraj 1.860 pa jih je brez dela ostalo v hčerinskih družbah, ki so jih ustanovili istega leta in niso imele nobenega premoženja. Tudi zato so slednji ostali brez pravice uveljavljanja terjatev iz stečajne mase, iz katere pa so preostali že dobili poplačan četrtinski delež, torej dober milijon in pol od šestih milijonov evrov.
Čeprav so pristojni delavcem ob prerazporeditvi zagotavljali enake pogoje za vse, zdaj ni tako. Za takšnim reševanjem presežnih delavcev pa je stala država, pravi Soklič in dodaja, da sodišče ni želelo kot dokaza za to upoštevati magnetograma s seje parlamentarnega odbora, na kateri je o tem govoril tedanji minister za delo, Ivan Svetlik. Svetlik naj bi v državnem zboru tedaj dejal, da je bil tovrstni scenarij reševanja vprašanja Mure dogovorjen na ministrstvu, pravi Soklič.
Na osnovi določila solidarne odgovornosti so predlagali tudi ustavno presojo 73. člena zakona o delovnih razmerjih, saj ta ne upošteva evropske direktive. Soklič, ki zastopa skoraj 1.600 delavcev, je prepričan, da bi morali biti delavci v stečajnem postopku izenačeni, zato od ustavnega sodišča pričakuje odpravo vseh dozdajšnjih sodnih sklepov. "Treba je poiskati rešitev, ki bo pravična, ne le zakonita. Sploh če upoštevamo, da je zakon slab oziroma neusklajen z direktivo, ki bi mu morala biti imperativ."

Soklič dodaja, da njegova obljuba o brezplačnem zastopanju delavcev seveda še drži in da tudi s pritožbo ne bo nobenih dodatnih stroškov.

Lidija Kosi, Radio Slovenija