Nemška kanclerka Angela Merkel si je znižanje davkov ob ponovni izvolitvi konec septembra zadala za enega najpomembnejših ciljev, ki naj bi največjemu evropskemu gospodarstvu pomagali do okrevanja od najhujše recesije po koncu 2. svetovne vojne. Merklova je dosegla pomembno zmago, ko je tudi zgornji dom parlamenta potrdil zakone, ki prinašajo razbremenitve v višini 8,5 milijarde evrov.

Kritiki svarijo pred povečanjem dolga
Razbremenitve so namenjene družinam in podjetjem ter prinašajo nižjo davčno stopnjo pri dedovanju in hotelskih nočitvah. Samo zaradi zadnjega bo država ob milijardo evrov, je za Radio Slovenija poročal berlinski dopisnik Boštjan Anžin. Kritiki govorijo o nepotrebnih "zastrupljenih božičnih darilih", ki bodo le še povečali dolg tradicionalno fiskalno zelo previdne države. Da zakon ne rešuje vseh težav, priznavajo v koaliciji, a dodajajo, da so med krizo pomembna podpora konjunkturi.

Merklova morala ponuditi korenček
V zgornjem domu je vlada dobila vse glasove dežel, kjer tako kot na zvezni ravni, vladajo konservativci in liberalci. Podpora je bila negotova do konca, kanclerka pa si jo je zagotovila z obljubo deželam o milijardni pomoči za šolstvo, ki je v pristojnosti dežel.

Novi spori na vidiku
Za davčne olajšave bodo morale dežele prispevati 2,3, občine pa še 1,6 milijarde evrov. Bojna sekira med deželami in zvezo je za zdaj zakopana, a najpozneje poleti lahko pričakujemo nov prepir, je še poročal Anžin. Dežele so sicer privolile, da v zameno dobijo več denarja za šolstvo, a še vedno vztrajajo, da bi jim moral pripasti večji delež pobranega davka na dodano vrednost. Če bo želela vlada nadaljevati svoje načrte, bo morala začeti pogovore tudi o drugačni razdelitvi pobranih davkov.