V državi se je, glede na podatke, ki v zadnjih dneh prihajajo v javnost, začela velika reševalna akcija podjetja SCT, ki se je znašlo v hudih finančnih težavah. Kot smo poročali tudi na MMC ju, naj bi predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik oddajo javnega naročila najugodnejšemu ponudniku pogojevala z najemom SCT-ja za podizvajalca, Petrol pa naj bi lani novembra od odvetniške pisarne Dušana Korošca prevzel 160.000 evrov dolga, ki jih ta terja od SCT-ja, kar je posledično pripeljalo do odstopa predsednika uprave družbe Aleksandra Svetelška.

Svoj pogled na ravnanje Petrola in Darsa ter na gospodarsko stanje v državi sta za MMC razkrila nekdanji predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski in nekdanji predsednik uprave Darsa Tomislav Nemec. Oba sta morala svoja mandata predčasno končati. Nemec je bil s položaja nekrivdno razrešen v času, ko je bila ravno Duhovnikova predsednica nadzornega sveta Darsa. Nemec je tedaj trdil, da je šlo pri tem za politično razrešitev. Kryžanowskemu, ki je s položaja odstopil sam, pa se je očitalo predvsem naložbo v Istrabenz, ki je Petrolu prinesla veliko izgubo.

Tako Duhovnikova kot Svetelšek sta svoj mandat nastopila dokaj burno. Ena prvih medijsko odmevnih potez Svetelška je tedaj bila, da je večini ljudi iz ožjega kroga sodelavcev Kryžanowskega poslal obvestilo o nameravani odpovedi delovnega razmerja. Duhovnikova pa se je proslavila, ko je protikorupcijska komisija ugotovila, da je pri oddaji javnega naročila za izvedbo nadzora prometa na avtocestnem odseku Pesnica-Slivnica šlo za korupcijo.

"Svetelškov odstop ne rešuje problema"
Kryžanowski je povedal, da je bila politika Petrola glede dolgov zmeraj takšna, da so bile terjatve regulirane. T. i. "risk management" je bil po besedah Kryžanovskega ena največjih odlik Petrola. Konkretno glede SCT-jevih terjatev je zatrdil, da jih je Petrolova uprava obravnavala že leta 2009 in iskala rešitev za njihovo zavarovanje. "Žal je potem prišlo do spremembe in je nova uprava to peljala tako, kot je peljala. Je pa bilo pravilo, da se odkupi terjatev običajno niso delali, edino redko ob velikih diskontih in z dobrimi zavarovanji, potem že mogoče. Osnovno delo Petrola namreč ni delo s terjatvami," zatrjuje.

Pojasnil je, da težko oceni, ali je bil Petrol pri tem oškodovan. To bodo po njegovem pokazali izsledki, misli pa, da je smotrno, da se sum odpravi ali pa potrdi, zato se mora preveriti, zakaj so se terjatve kupovale, če so se kupovale tudi od drugih ali je to edini primer in zakaj je tako. Poudarja, da je to treba razčistiti v dobro vseh.

Odstop Svetelška je po njegovem mnenju pravilna poteza, tudi z vidika umiritve razmer. Opozarja pa, da zagotovo ni bil edini, ki je bil v vpleten v zadevo. Statut družbe namreč zahteva sopodpisovanje, zato sta morala biti za to dejanje dva. Zatrjuje, da je treba pogledati, kdo vse je bil vpleten, saj Svetelškov odstop ne rešuje tega vprašanja.

"Težko je pričakovati okrevanje, če ni domače porabe"
Kryžanowski je ocenil tudi sedanji gospodarski položaj v državi. Kot pravi, je zelo težko pričakovati veliko okrevanje gospodarstva, če ni domače porabe, saj vsa gospodarska rast poteka izključno na rasti izvoza na rastoče trge. Prepričan je, da se moramo zmeraj primerjati z najboljšimi, in pri tem izpostavlja nemške protikrizne ukrepe, "s katerimi je Nemčija začela že konec leta 2008 in jih z jasno linijo pelje še danes", kot najboljše. Dodaja, da so nam za vzgled lahko tudi nekatere druge manjše države, na primer Monako.

"Problem v Sloveniji je ta, da imamo preveč pogledov in različnih strategij o tem, kako priti iz krize, in ukrepe, ki se izvajajo prepočasi. Dokler ne bomo vzpodbudili domače potrošnje, dokler ne bodo trgovci prodajali na domačem terenu in dokler gradbena operativa ne bo delovala, je težko pričakovati večje premike. Žal je bilo tukaj zamujeno vsaj eno leto, da bi pospeševali domačo porabo," je izpostavil.

"Pomoč podjetjem mora biti transparentna"
Nekdanji predsednik uprave Darsa Tomislav Nemec je pojasnil, da bi morala biti pomoč podjetjem izvedena transparentno in v skladu s pravili, nikakor pa ne pod mizo ali pa tako, da ne bi vzdržala javne presoje. Meni, da je v času gospodarske krize normalno, da se "gre podjetjem naproti" in se poišče rešitve, ki so za oboje ugodne, "nikakor pa ni v redu, če to teče mimo pravil, netransparentno in da se z enimi pravnimi subjekti to počne, z drugimi pa ne".

"Ko sem bil sam na Darsu in ko smo poskušali pomagati podizvajalcem, ki niso dobili plačil, smo sprejeli sklep uprave, ki je bil zelo transparenten in s katerim smo upnikom svojih dobaviteljev omogočili predčasno plačilo, vendar za vse na enak način. Vsi, ki so se obrnili na nas, so bili obravnavani na enak način. Problem je, če se enemu podjetju pomaga, drugemu pa ne. Saj to niso nezakonite stvari, če se vodijo na transparenten način. Pomembno je, da imajo vsi enake možnosti sodelovati pri teh poslih," trdi.

O zakonitosti posla med SCT-jem in Darsom sicer pravi, da ne more soditi, v vsakem primeru pa je pogojevanje nekega posla tista netransparentnost, ki jo obsoja. Takšno početje zanj ni vzdržno in se nikakor ne bi smelo zgoditi, "če se sploh je". V času njegovega mandata naj tega ne bi počeli. Trudili naj bi se, da se je "posel končal znotraj posla", kot pomeni, da se poslov ni prenašalo in vezalo na druge posle, zato so naslednji posel lahko začeli z novimi ljudmi na nov način, kar se mu zdi zelo pomembno.

"Vlada bi morala nujno zagnati predvidene investicije"
O gospodarskem položaju v državi je povedal, da v zadnjem obdobju vidi zelo malo vsebinskih pristopov in zelo veliko populizma ter ukvarjanja s strateško nepomembnimi stvarmi, ki jih tudi javnost zelo dobro pozna. Meni, da je bilo bistveno premalo narejenega pri urejanju finančne nediscipline. Kot pravi, ni res, da država s svojimi zakoni in finančnimi pravili ne bi mogla obvladovati notranjega dolga med podjetji. Tukaj bi po njegovem morali biti veliko bolj odločni.

Trdi, da je v zadnjem času vidna tudi kriza poslovne morale in etike, saj se etično nevzdržne stvari dopuščajo in tako postajajo del običajnega poslovanja. "Ključno za našo državo je, da bi šli po poti najuspešnejših, kar pomeni, da bi morali dati veliko več denarja v inovativne rešitve, v tiho znanje, ki ga imamo, in ni pogojev, da bi se razvilo, tako kot v tujini," dodaja ob tem.

"Vlada bi morala preko svojih državnih podjetij nujno zagnati predvidene investicije, ki jih nerazumno odlagajo v prihodnost. Predvsem imam v mislih sprejetje državnega lokacijskega načrta za avtocesto Ptuj-Gruškovje. Vlada bi po takratnih načrtih morala do konca leta 2009 sprejeti državni lokacijski načrt, ne vem, ali ga že je ali ni, in po letu 2011 bi že lahko začelo graditi. Takšna investicija v gradbeništvo bi lahko multiplikativno reševala gradbeništvo v sedanji krizi. Ta zadeva je zaostala in ne vem zakaj," poudarja Nemec.