V NLB-ju informacij ne komentirajo in dodajajo, da je Banka Zasavje pred majem 2008 "poslovala kot samostojna pravna oseba", piše Dnevnik. Ker G7 ni uspelo poplačati danega posojila, zdaj banki grozi, da bo ob skoraj pet milijonov evrov.

Banka Zasavje je namreč družbi G7 odobrila dolgoročno posojilo, zavarovano zgolj z menicami. Omenjena služba za varovanje je šla v stečaj, v stečajni masi pa je komaj dovolj denarja za poplačilo prednostnih upnikov.

Razloge, da posojilo ni bilo nikoli v celoti vrnjeno, gre iskati v menjavi lastnikov družbe G7, ki se je zgodila pred več kot šestimi leti in je finančno izčrpala družbo. G7 je v tistem letu ustvaril več kot 15 milijonov evrov prihodkov in okrog 700 tisoč evrov čistega dobička, piše časnik.

Posojilo G7, ki ga podjetje ni videlo
G7 je namreč ravno v dneh prevzema od NLB-ja pri Banki Zasavje dobil 5,8 milijona evrov posojila, vendar tega denarja nikoli ni videl, saj so bila sredstva nakazana z NLB neposredno na račun družbe Sas Group.

Družba G7 bi morala že takoj začeti odplačevati posojilo po 6,5-odstotni obrestni meri in ga poravnati do leta 2011. Vendar so se pogoji v nekaj mesecih drastično spremenili. Dolg G7 je resda narasel na 7,25 milijona evrov (G7 naj bi prevzel terjatev do Varnosti Kranj), a je obrestna mera padla na 5,3 odstotka. Pozneje je bil na posojilo dan moratorij, za šest let se je podaljšala tudi odplačna doba.

Novi lastniki, a denarja ni bilo dovolj
Januarja 2007 se je zamenjalo vodstvo v obliki Hram Holdinga. Kot sta že pred časom povedala vodilni G7, preden je družba šla v stečaj, Aleš Božič, in Aleš Hajnrihar, Božičev predhodnik, so se morali najprej lotiti "čiščenja" bilanc, kar je povzročilo visoko izgubo.

Ko so začeli vračati posojilo, je denarja namreč zmanjkalo. Že isto leto so pri družbah iz skupine Hram Holding najeli za 2,4 milijona evrov posojil, leto dni pozneje pa je prišlo tudi do dokapitalizacije, a zaman. Pozneje so poskušali dolgove poravnati s prisilno poravnavo, v kateri so upnikom ponujali sedemodstotno vračilo terjatev, vendar se država s ponujenim ni strinjala.

Sas Group nikoli ni plačal svojega
K propadu G7 je prispevalo tudi to, da Sas Group ni nikoli vrnil 5,8 milijona evrov, ki ga je prek G7 dobil za izplačilo prejšnjih lastnikov (Matija Bradač in Varnost Kranj). Ob tem je zanimivo, da Sas Group vsa ta leta ni ustvaril prihodkov, ki bi mu sploh zagotavljali redno servisiranje posojila.

Takratno novo vodstvo G7 s Hajnriharjem na čelu je sicer še maja 2008 v letno poročilo zapisalo, da ne obstaja dvom o unovčljivosti posojil, danih povezanim družbam (med drugim Sas Group). Posojilo, za katerega ni slednji poravnaval niti obresti, so tako oslabili šele v začetku leta 2010, kar je G7 tudi pahnilo globoko v plačilno nesposobnost, še piše Dnevnik.