Slovenski borzni indeks se je v četrtek zvišal šestič v zadnjih sedmih dneh, tokrat za odstotek. Vrednost 4.318 točk je najvišja v zadnjih treh mesecih, še vedno pa rast pri nas krepko zaostaja za tisto na tujem. V prvi kotaciji so se vse delnice podražile, tudi Gorenjeve, čeprav naj bi upor delavcev podjetje stal okrog štiri milijone evrov. Najbolj, za 1,9 odstotka, so se med elitno osmerico podražile Petrolove delnice, ki so ob lepem prometu dosegle 321 evrov. S Krko (dan je končala pri 72,20 evra) je bilo za milijon evrov prometa, s Petrolom za 400 tisoč, z Gorenjem in Mercatorjem pa za več kot 200 tisoč evrov. Vsaj odstotek dražje so delnice Mercatorja, Intereurope in Zavarovalnice Triglav.

Težava je velika plitkost našega trga
Pomočnik vodje oddelka finančnih analiz pri borzni hiši Medvešek Pušnik, Bine Pangršič, na vprašanje, zakaj Ljubljanska borza poleti ni sledi pozitivnim gibanjem na tujem, odgovarja: "To, da naše delnice niso v tolikšni meri nadomestile lanskih padcev, ni krivda v podjetjih. Ne gre za to, da bi bila slabša ali da bi se slabše spoprijela s krizo kot primerljiva tuja podjetja. Tujih institucionalnih investitorjev je malo. Tudi če je delnica zanimiva, vlagatelji ne morejo vstopiti, ker bi preveč zamajali tečaj. Ne gre le pomanjkanje kupcev - plitkost trga se kaže še na drugi strani: ko se pojavi večji kupec, ponudbe enostavno ni. Če želi kdo kupiti večjo količino delnic, mora ponudbo pobirati po višjih cenah in takrat lahko tečaji zrastejo za od 4 do 5 odstotkov!"

Tečaji najprometnejših delnic

Dow Jones vedno bližje meji 10 tisoč točk
Dan po spodbudnih besedah predsednika Zveznih rezerv Bena Bernankeja ("Verjetno je recesija končana") je Wall Street dobil nekaj novih razlogov za optimizem in upanje, da bo okrevanje hitrejše od pričakovanj. Industrijska proizvodnja je avgusta v ZDA porasla drugi mesec zapored, hkrati je vladno poročilo pokazalo precejšen padec zalog surove nafte v prejšnjem tednu. Dow Jones (9.791 točk) je v sredo dobil več kot enoodstotni pospešek, ki ga je pripeljal na novo najvišjo letošnjo vrednost. Nasprotno pot je ubrala ameriška valuta. Za evro je treba plačati že 1,475 dolarja, posledično sta šla navzgor zlato (nad 1.020 dolarjev) in lahka nafta (nad 72 dolarjev).

Brezmejen optimizem
V New Yorku so pridobivale zlasti delnice multinacionalnih podjetij, kot je General Electric (+6,3 odstotka). V ospredju so bili tudi finančni papirji, ki so v povprečju poskočili za 3,4 odstotka. Banke, ki so v zadnje pol leta pridobile že okrog 170 odstotkov, so tudi na evropskih borzah nadaljevale rast, medtem ko je vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 prvič po skoraj enem letu presegel mejo tisoč točk, kar je bil njegov osmi porast v zadnjih devetih dnevih. Optimizem je torej že kar brezmejen, očitno pa vlagatelji zdaj še ne razmišljajo o tem, kaj se bo zgodilo, ko bo milijardna pomoč vladnih spodbud usahnila. Da bo okrevanje dolgo, je prepričan tudi sloviti ekonomist Paul Krugman, ki je obiskal Slovenijo.