Tako je mogoče na kratko strniti ugotovitve revizorjev Računskega sodišča. Gre pa za osnutek poročila, na katero se lahko uprava tako imenovane slabe banke še pritoži.

Kaj so ugotovili revizorji? Najprej je treba poudariti, da je Računsko sodišče slabo banko ocenjevalo v letu 2013, ko je ta delovala komaj pol leta - tudi zato v tem poročilu ni omenjenih tistih spornih 12 milijonov evrov, ki jih je slaba banka namenila za zunanje svetovalce.

Računsko sodišče ugotavlja, da DUTB ni deloval zakonito. Zakaj? Ni dokapitaliziral slovenskih bank, ni ustanovil posebnega sklada za stabilnost bank - Računsko sodišče namreč ni upoštevalo tega, da se je takratna vlada, vlada Alenke Bratušek, premislila in odločila, da bo država sama dokapitalizirala banke.

Računsko sodišče ugotavlja tudi, da slaba banka ni prodala 10 odstotkov premoženja, kot veleva zakon. Ni namreč upoštevalo, da je zaradi zapletov DUTB slaba posojila sprejel šele 20. decembra 2013, torej konec leta, in v 10 dneh seveda ni mogel prodati 10 odstotkov premoženja.

Plače se Računskemu sodišču ne zdijo previsoke
Morda bi pričakovali drugače, vendar Računsko sodišče ni ugotovilo, da so plače direktorjev slabe banke - kar je najbolj razburjalo javnost - previsoke. Ustavili so se le ob plači izvršnega direktorja Janeza Škrubeja, ki zasluži 20.000 evrov - zmotilo jih je, da so začasni direktorji na tem istem položaju zaslužili polovico manj.

Se pa je obregnilo ob najetje dveh svetovalnih družb - in sicer zakaj dve svetovalni podjetji za isto nalogo, pregled premoženja.

To poročilo ima kar 200 strani, lahko pa ga strnemo, da se država sama ni držala zakonov, ki jih je spisala za slabo banko, nekaj napak pa je zagotovo storila tudi slaba banka sama.

In kaj zdaj čaka slabo banko? DUTB lahko v osmih dneh napiše ugovor, na podlagi tega bo Računsko sodišče izdalo mnenje in popravljalne ukrepe. Če DUTB teh popravljalnih ukrepov ne bo izvedel v 90 dneh, lahko Računsko sodišče predlaga vladi, da razreši - to je najhujši ukrep - vodstvo slabe banke.