Vseevropski delniški indeks STOXX 600 je izgubil pol odstotka. Donald Trump je napovedal, da bo takoj, ko bo 20. januarja prevzel oblast, uvedel 25-odstotne carine na vse izdelke, ki bodo v ZDA prišli iz Mehike (ta je ameriški najpomembnejši zunanjetrgovinski partner) in Kanade. Kitajski napoveduje dodatne 10-odstotne carine. Ker je jasno, da bo Trump s carinami obremenil tudi evropske avtomobilske proizvajalce, so njihove delnice v torek spet izgubljale. Stellantisove so padle za skoraj pet odstotkov, njihova letošnja izguba se je tako povečala na 42 odstotkov. V New Yorku je bil opazen padec delnic biotehnološke družbe Amgen, ki je med drugim tekmec podjetij Novo Nordisk in Eli Lilly pri zdravilih za hujšanje. Amgenovo novo zdravilo MariTide se v trenutni fazi preizkušanja ni izkazalo najbolje, zato so delnice v torek na začetku dneva padle celo za 12 odstotkov (največ po marcu 2001), ob koncu dneva pa je bil minus manj kot petodstoten.

NLB je delnica leta, predlog uvedbe INR-računov
Ljubljanska borza, ki se letos ponaša s kar 32-odstotno rastjo indeksa SBITOP, je v torek podelila nagrade najboljšim družbam v letošnjem letu. Nagrado za najboljšo delnico prve kotacije je prejela Nova Ljubljanska banka, katere tečaj se je letos povzpel za več kot 50 odstotkov, z upoštevanjem dividend pa za okrog 60 odstotkov. Ob tem se je opazno zvišal tudi promet in se izenačil s Krko, ki je že dolga leta najlikvidnejši papir Ljubljanske borze. Najboljša delnica standardne kotacije je Salus, nagrado za najboljše odnose z vlagatelji pa je prejela Krka. Na dogodku v Unionski dvorani je državna sekretarka na Ministrstvu za finance Nikolina Prah predstavila predlog uvedbe individualnih naložbenih računov, ki bi fizičnim osebam ponujali priložnost za davčno ugodno vlaganje (v delnice, obveznice in tudi ETF-sklade, ne pa tudi v vzajemne sklade), slovenskemu kapitalskemu trgu pa morda svežo likvidnost, s tem pa večjo možnost, da pridobi status trga v razvoju.

Po 15 letih brez davka
Individualni naložbeni računi, ki bi jih v najboljšem primeru lahko uvedli z letom 2026, sicer ob prvem osnutku še ne predvidevajo, koliko sredstev bi moral posamezen vlagatelj nameniti domačim vrednostnim papirjem, a se vsi predstavniki domače finančne industrije strinjajo, da bi moral biti ta znesek omejen vsaj na 20 odstotkov. Vlagatelj bo oproščen plačila davka, če bo od prvega vplačila v INR minilo vsaj 15 let. Pomembno je tudi, da bi bile v tem primeru neobdavčene vse dividende in morebitne obresti iz obveznic. V prvem letu bo vlagatelj lahko v INR vplačal največ 20 tisoč evrov, v naslednjih letih pa po 5000 evrov. Skupni znesek bo navzgor omejen na 100 tisoč evrov. Če vlagatelj sredstva izplača pred 15 leti, bo obdavčitev dobička 15-odstotna, po 15 letih pa po trenutnem predlogu zgolj prvo izplačilo ne bo obdavčeno.

Bitcoin: zatišje pred novim viharjem?
Bitcoin je po močni rasti (več kot 40-odstotni v manj kot treh tednih) doživel pričakovan popravek, pri čemer se je (sploh ob novici, da bo Gary Gensler, prvi mož ameriškega regulatorja SEC, čez dva meseca odstopil s svojega položaja), skoraj dotaknil magične meje 100 tisoč dolarjev. Zmanjkalo je manj kot odstotek, se je pa tako pomembna psihološka meja izkazala kot velika ovira. Prodajni pritisk se je okrepil v ponedeljek, ko so po petih dneh visokih prilivov ameriški ETF skladi na bitcoin utrpeli za 438 milijonov dolarjev odlivov. Ob Trumpovi politiki "crypto first" je sicer trenutno več možnosti, da gre le za popravek znotraj bikovskega trenda kot pa za preobrat. Na tedenski ravni je bitcoin sicer v zelo nežnem minusu, močno pa so se podražili nekateri altkovanci. Izstopajo XRP, cardano, avalanche, polkadot in delno tudi eter.

Zlato izgubilo privlačnost, a zaradi dobrega vzroka
Evro ostaja pod mejo 1,05 dolarja in s tem v območju dveletnega dna. Medtem ko bo Evropska centralna banka na decembrskem zasedanju zelo verjetno spet znižala obrestno mero, utegne Fed obresti pustiti nespremenjene. Na krepitev dolarja vpliva tudi precej višja ameriška gospodarska rast, ki naj bi v zadnjem letošnjem četrtletju dosegla 2,6 odstotka (na letni ravni), evropska pa bo komajda pozitivna. Največji evropski upravljavec premoženja Amundi napoveduje, da bi lahko še letos evro padel pod pariteto z dolarjem. Cene zlata so se v torek po krepkem ponedeljkovem padcu malce pobrale. Da se je teden začel s 3,4-odstotnim minusom (31,1-gramska unča je zdrsnila za 93 dolarjev, največ po novembru 2020), je posledica pričakovanj o prekinitvi ognja med Izraelom in Hezbolahom. Končujemo na obvezniških trgih, kjer je v torek odmeval podatek, da je razlika v zahtevani donosnosti (spread) med referenčno nemško in francosko desetletno obveznico pri več kot 80 bazičnih točkah skoraj dosegla najvišjo raven po letu 2012.