V banki pojasnjujejo, da so se za dvig nadomestila, ki zdaj znaša 0,33 evra (80 SIT), odločili zaradi visokih stroškov, nadgrajevanja mreže bankomatov, tehnoloških novosti in zagotavljanja varnosti.

Banka bo nove cene uvedla le nekaj dni po tem, ko je Urad za varstvo konkurence lanske sklepe bank, s katerimi so na isti dan uvedle enako provizijo, razglasil za nične. V NLB-ju pojasnjujejo, da podražitev ni povezana z uredbo urada, saj so obvestila strankam začeli pošiljati že v začetku marca.

Skupina NLB ima v Sloveniji največ, 774 bankomatov, zato se pojavlja vprašanje, ali je stroškov res toliko, da je podražitev nadomestila upravičena. Po statističnih podatkih Skupine NLB njihove stranke na bankomatih skupine opravijo kar 80 odstotkov vseh dvigov gotovine.

Bodo banke strankam vrnile denar?
Ker je Urad za varstvo konkurence sklepe bank, s katerimi so na isti dan uvedle enake provizije za dvig gotovine, razglasil za nično, nas je zanimalo, ali bodo v NLB-ju strankam vrnili denar. V banki so za MMC povedali, da o tem še ne razmišljajo, saj morajo strokovne sliužbe naj prej preučiti uredbo varuha konkurence. Kako se bodo odzvali nanjo, je še prezgodaj napovedovati, ne vedo niti, ali se bodo na uredbo pritožili.

Druge banke o spremembi provizije še ne razmišljajo.

Kartelni dogovor bank?
Zanimivo je, da so NLB, Banka Celje, Nova KBM in Abanka Vipa provizijo na bankomatih uvedle istočasno, 20. februarja 2006, in v enakem znesku: 80 SIT. Iz vsakega priročnika o temeljih ekonomije lahko sklepamo, da je situacija sumljivo podobna kartelnemu dogovoru oz. usklajenemu ravnanju akterjev na trgu z namenom preprečevanja ali oviranja konkurence.

Banke provizijo za dvige na bankomatih sicer lahko uvedejo povsem zakonito, vendar ne z medsebojnim dogovarjanjem o višini provizij. Zveza potrošnikov je zato banke pozvala, naj komitentom zaračunane zneske vrnejo in o tem obvestila tudi Evropsko komisijo.

Zakon je jasen: kartelni dogovor je ničen
Kartelni dogovor je v skladu z zakonom o varstvu konkurence prepovedan in nima pravnega učinka. Zakon je tu jasen: kartelni dogovor pomeni "ravnanje, ko udeleženci določijo cene [...] storitev, ki jih ponujajo [...] ali določijo višino posameznih sestavin cen blaga ali storitve." Kartelnemu dogovoru bi se banke izognile, če bi se zgolj dogovorile o enotnih poslovnih pogojih, npr. o zaračunavanju provizij za dvige na bankomatih, vendar ti sporazumi ne bi smeli vključevati kakršnih koli zneskov.

V skladu z zakonom lahko prizadeti udeleženec s tožbo zahteva prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence in vzpostavitev prejšnjega stanja - vračilo plačanega denarja. Na potezi so torej inšpekcija in sodišča. Vendar je pomenljiv podatek, da so banke s provizijami v enem letu zaslužile okoli šest milijonov evrov, kazen za kršitev konkurence pa bo v najboljšem primeru 375 tisoč evrov. Kaj se banki bolj splača, je jasno.

Da zneski provizij za malega človeka niso majhni, priča naslednji hipotetični primer: komitent, ki dvakrat tedensko na bankomatu dvigne gotovino, bo banki v letu dni plačal okoli 50 evrov provizije.

A. M. in R. S.