Pregled pravil EU-ja o varstvu potrošnikov in nedavnih kršitev teh pravil po vsem EU-ju, ki so ga izvedli lani, je namreč pokazal, da bi bilo pravila mogoče še izboljšati in s tem bolje zaščititi potrošnike. Ena najpomembnejših novosti je uvedba evropskega kolektivnega pravnega sredstva za primere, ko so oškodovane skupine potrošnikov.

Novi dogovor za potrošnike med drugim prinaša krepitev pravic potrošnikov na spletu, orodja za uveljavljanje pravic potrošnikov in pridobitev odškodnine, učinkovite kazni za kršitve prava EU-ja na področju varstva potrošnikov, boj proti neenotni kakovosti potrošniških izdelkov in tudi boljše pogoje za podjetja. Cilja sta zagotoviti boljše izvajanje in posodobiti pravila EU-ja o varstvu potrošnikov, zlasti glede na razvoj digitalnih tehnologij, ter izboljšati orodja za ustavitev nezakonitih praks in lažje uveljavljanje pravnega varstva v primerih kršitev pravic, ki zadevajo veliko potrošnikov.

Evropski potrošniki skupaj po odškodnine
Novi dogovor za potrošnike uvaja možnost skupinskih oziroma zastopniških tožb na evropski način v primerih, kakršen je bil Dieselgate, poostruje kazni za kršilce in njihovo višino veže na obseg letnega prometa ter širi varstvo potrošnikov v digitalnem svetu. "Verjemite mi, nisem se počutila dobro v svoji vlogi, ko so Američani hitro dobili odškodnine v aferi Volkswagen, Evropejcem pa nismo mogli obljubiti ničesar," je priznala komisarka za potrošnike Věra Jourová. "Danes se počutim bolje," je ob predstavitvi povedala komisarka. Najodmevnejši iz svežnja je predlog za uvedbo evropskega modela skupinske oziroma zastopniške tožbe v primeru množičnih oškodovanj potrošnikov. Zdaj so te mogoče le v kakih petih članicah EU-ja, po novem naj bi bile povsod, po enotnih pravilih. "Evropski model skupinske tožbe bo precej drugačen od ameriškega. Njegovo bistvo ni, da bi zagotovil več dela odvetnikom, ampak pravičnost." Prav v zvezi s tem je največ pomislekov: v gospodarstvu in delu politike svarijo pred zlorabami skupinskih tožb za izsiljevanje podjetij in poplavo neutemeljenega pravdanja. Pri Business Europe, ki združuje na desetine nacionalnih industrijskih in delodajalskih združenj ter predstavlja več kot 20 milijonov malih, srednjih in velikih podjetij, so sporočili, da je ''novi dogovor videti kot rešitev, ki išče problem''. Po njihovem mnenju bi se morali osredotočati na učinkovito izvajanje že zdaj stroge evropske zakonodaje, ozaveščanje in zunajsodno reševanje sporov, ne pa na posnemanje ameriškega modela, kjer odvetniške pisarne tožijo podjetja brez pravih pooblastil potrošnikov, pri tem pa odvetnik povprečno pobere en milijon odškodnine, potrošnik pa dobi le 32 dolarjev na tožbo.

Volkswagen z milijardnimi odškodninami v ZDA, evropskim potrošnikom nič
Komisarka na očitke odgovarja, da bodo evropske zastopniške tožbe lahko sprožile le neprofitne, na primer potrošniške organizacije, ki bodo izpolnjevale stroga merila, ne pa tudi odvetniške pisarne kot v ZDA. "Prepovedali smo, da bi tretje strani lahko financirale tožbe, in določili še druge varovalke proti neresnim tožbam in pravdanju ter preprečevanju zlorab zastopniških tožb za boj proti poslovnim tekmecem." Prav na željo gospodarstva so članicam tudi prepustili izbiro, dodaja komisarka, ali bodo skupinske tožbe samodejno veljale za vse oškodovane potrošnike ali le za tiste, ki bodo v tožbi sodelovali. A prav to je zmotilo evropsko potrošniško organizacijo Beuc: predlog preveč stvari prepušča članicam, te bodo zastopniške tožbe lahko zelo omejile, postopki bodo trajali leta. Pozdravljajo pa predlog za strožje kazni za kršilce. Zdaj so te prenizke, zato se goljufije splačajo, pravi komisarka. "Poglejte na primer Dieselgate: samo dve državni organizaciji za zaščito potrošnikov sta Volkswagnu izrekli kazni v vrednosti 5,5 milijona evrov. To ni nič v primerjavi z odškodninami, ki jih je Volkswagen plačal v ZDA; skupaj naj bi izplačal okoli 25 milijard dolarjev." Po novih pravilih bi državne institucije lahko podjetjem izrekle kazni do štirih odstotkov letnega prometa.

Za več zaščite v digitalnem svetu
Komisija predlaga še niz novosti: med njimi več zaščite v digitalnem svetu: tudi pri brezplačnih storitvah bodo lahko potrošniki v 14 dneh odpovedali pogodbo, če bodo zanje posredovali osebne podatke; pri spletnih nakupih bo treba jasno navesti, ali je prodajalec podjetje ali posameznik. Na pobudo gospodarstva pa potrošnik na primer ne bo več mogel vrniti izdelka, ki ga je že uporabljal, ne zgolj pomeril; trgovcu pa ne bo treba vrniti denarja, dokler ne bo dejansko prejel vrnjenega izdelka. Sodni izvedenec Danilo Škoflek meni, da to ni nujno dober predlog, saj se nekatere težave z izdelkom lahko pokažejo šele po bistveno daljšem času uporabe. "Pri manjših aparatih potrošniki praviloma hitro ugotovijo, ali je s kupljenim blagom kaj narobe. Pri dražjih zadevah, kot so na primer peči za centralno ogrevanje, avtomobilske prikolice ali kosilnice, pa lahko to traja dlje časa in so lahko stvari stare že eno leto." In v teh primerih je po Škoflekovih besedah težje zahtevati vračilo denarja ali zamenjavo izdelka. Zato se morajo pogosto vplesti sodni izvedenci, večinoma se po izkušnjah našega sogovornika izkaže, da imajo prav potrošniki, ki pa da svoje, v Sloveniji precej široke pravice, znajo včasih tudi izkoriščati. O predlogih Evropske komisije sledita še razpravi v Evropskem parlamentu in Svetu EU-ja.

Kaj nov dogovor za potrošnike prinaša slovenskim kupcem, kako bo zakonodajni sveženj vplival na vračila izdelkov v prihodnje in ali si lahko Evropejci v primeru množičnih oškodovanj obetajo podobno visoke odškodnine, kot so jih vajeni ameriški potrošniki? Odgovore bodo iskali v oddaji Koda ob 17.30 na 1. programu Televizije Slovenija.