Združena banka bo imela več kot 1000 bančnih točk po vsej državi, za stranke pa uvodoma ne bo sprememb, saj bodo storitve še naprej opravljale v obstoječih poslovalnicah svoje banke.

Združitev obeh bank bo izvedena postopoma, pod nadzorom pristojnih regulatornih organov, sta na današnji novinarski konferenci v Ljubljani zagotovila prva moža Nove KBM in Abanke, John Denhof in Jože Lenič.

Oba sta poudarila, da gre za zgodovinski trenutek za slovenski bančni sistem in eno največjih združitev v bančnem sistemu v zadnjih desetletjih. Lenič je dodal, da je s tem končan tudi proces prestrukturiranja Abanke po sanaciji ob koncu leta 2013 in v letu 2014.

Blizu NLB-ja

Bilančna vsota združene banke bo znašala 8,8 milijarde evrov, kar je blizu bilančne vsote največje slovenske banke NLB. Tržni delež združene banke po denarnih vlogah gospodinjstev bo po podatkih s konca tretjega lanskega četrtletja dosegal 23,6 odstotka, medtem ko je delež NLB-ja pri približno četrtini. Po neto posojilih skupaj pa bo po podatkih obeh bank tržni delež združene banke z 21,2 odstotka že malenkost presegel tržni delež NLB-ja.

Po podatkih obeh bank bo imela združena banka okoli 800.000 strank in več kot 2100 zaposlenih. Strankam bo na voljo več kot 110 poslovalnic in skoraj 500 bankomatov. Skupaj s pogodbo o dostopu do poslovne mreže Pošte Slovenije pa bo imela združena banka po predvidevanjih več kot 1000 bančnih kontaktnih točk.

Maribor in Ljubljana ostajata

Kot je zagotovil Denhof, zaradi združitve ne bo prišlo do selitve sedeža Nove KBM iz Maribora v Ljubljano, kjer ima sedež Abanka. Združena banka bo delovala s sedežev obeh bank, cilj pa je z bančnimi storitvami pokriti celotno Slovenijo.

Ob tem za zdaj še ni padla odločitev glede imena združene banke. "Trenutno smo povsem osredinjeni na izvedbo integracije, glede imena bo treba še počakati," je dodal prvi mož Nove KBM.

Po Leničevih besedah je konsolidacija odgovor trenutnim izzivom v bančništvu. "Danes je ekonomija obsega nujna, če želiš biti konkurenčen na trgu," je poudaril. Dodal je, da Nova KBM in Abanka trenutno delujeta še kot dve samostojni banki, a usklajeno znotraj skupine. Prve poteze je sicer, tako Lenič, pričakovati kmalu.

Novo KBM bo za zdaj še naprej vodil Denhof, Abanko pa Lenič. Se bo pa uprava Abanke pridružila upravnemu odboru oz. vodstvenemu kadru združene banke.

Končan proces privatizacije in konsolidacije

Na vprašanje, kdaj bi lahko prišlo do umika sklada Apollo in Evropske banke za obnovo in razvoj, ki sta lastnika združene banke, je Denhof odgovoril, da tega ne more reči. Niso pa po njegovih besedah pod pritiskom glede lastniškega umika, saj je fokus obeh vodstev doseči največjo možno vrednost z združitvijo za delničarja. Izkušnje z obema delničarja so sicer, tako Denhof, zelo dobre, saj ponujata močno podporo dolgoročni viziji združenih bank.

Denhof je ob tem dodal, da bodo v vodstvu gledali na vsako priložnost za nadaljnjo rast v Sloveniji, organsko ali neorgansko. Zato ne želi izključiti nobenih možnih novih nakupov. Lenič ga je dopolnil, da je zgodovina združene banke na tem področju zelo dobra, saj je v obeh združenih šest nekdanjih bank (Abanka, Banka Vipa, Banka Celje, Nova KBM, Raiffeisen banka in Poštna banka Slovenije) in še veliko manjših hranilnic.

Z dokončanjem transakcije prevzema Abanke se sicer dejansko končuje tudi proces privatizacije in konsolidacije treh največjih bank po obsežni državni sanaciji pred približno šestimi leti.