Cena delnic mariborske banke je padla na 11,11 evra, kar je skoraj pet odstotkov pod torkovim enotnim tečajem in hkrati najnižja letošnja vrednost teh delnic. Nova KBM bo z dokapitalizacijo v znesku 10 milijonov evrov pridobila več kot polovični lastniški delež v Credy banki. Podrobnosti bodo znane v petek. V boljših časih bi takšen prevzem sprožil več optimizma, češ, banka uresničuje strateške načrte, zdaj pa se vlagatelji sprašujejo, kako si lahko ustanova, ki sama potrebuje dodatni kapital, vse to privošči.
Tečaji delnic v prvi kotaciji:
KRKA | +0,51 % | 63,60 EUR |
PETROL | -3,41 % | 289,27 |
TELEKOM | +0,06 % | 116,59 |
NOVA KBM | -2,49 % | 11,38 |
LUKA KOPER | -0,18 % | 22,46 |
MERCATOR | -0,00 % | 160,00 |
INTEREUROPA | +1,84 % | 4,99 |
GORENJE | -0,08 % | 13,08 |
Petrol izgublja tla pod nogami
Slovenski borzni indeks (3.842 točk) se je znižal že desetič v zadnjih enajstih dneh, tokrat za 0,95 odstotka. Največ prometa, 353 tisoč evrov, je bilo spet s Krkinimi delnicami, ki so bile redke s pozitivnim predznakom. Dosegle so največ 64 evrov. Intereuropine delnice so po krepkem padcu (celo na najnižjo vrednost od začetka kotacije) porasle do pet evrov. Petrol, ki je v torek prvič po avgustu pogledal pod mejo 300 evrov, je bil v prvi kotaciji največji "izgubar" in je dan končal le pri 283 evrih.
V pričakovanju svežega poročila o trgu dela
Dow Jones (10.405 točk) je v torek pridobil le dve točki, potem ko je bil večji del dneva v kar solidnem plusu in je zaradi nekaterih prevzemnih novic in zaradi upanja, da bo Grčija le rešila svoje proračunske težave, splezal tudi nad vrednost, pri kateri je začel leto 2010. Zdaj, ko je sezona objavljanja četrtletnih poslovnih rezultatov mimo, so vlagatelji z mislimi že pri petkovi objavi podatkov o februarskem trgu dela. Vodilne evropske borze so v torek dosegle najvišjo vrednost v zadnjih šestih tednih. V ospredju so bile bančne delnice. Britanski HSBC je dan po krepkih izgubah pridobil 2,7 odstotka.
Negotova usoda obrestnih mer
Visoka uradnika ameriških Zveznih rezerv sta v torek poslala trgu različna signala glede prihodnje politike obrestnih mer. Thomas Hoenig (prvi mož Fedove podružnice v Kansas Cityju) je za CNBC povedal, da bi predolgo ohranjanja ničelne obrestne mere na delniške trge privabile preveč špekulativnega kapitala, zato bi raje videl, da so obresti čim prej višje. Na drugi strani je Richard Fisher (Dallas) prepričan, da zdaj še ni primeren čas za zaostrovanje denarne politike, saj je gospodarsko okrevanje zelo anemično.
Grčija pripravila ukrepe za znižanje dolga
Medtem so obresti na grški dolg padle najnižje v zadnjih tednih, kar kaže, da vlagatelji verjamejo v obljube grške vlade. V sredo se je vlada odločila za sprejetje 4,8 milijarde dolarjev vrednega svežnja izrednih ukrepov za znižanje izjemnega proračunskega primanjkljaja. Polovica ukrepov se nanaša na nižjo javno potrošnjo, preostala polovica pa na višje davke. Davek na dodano vrednost se bo, na primer, zvišal za dve odstotni točki, na 21 odstotkov. Hkrati naj bi na pomoč priskočila tudi Evropska unija, zlasti Nemčija in Francija, ki obljubljata denarno podporo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje