Pogajanj se bo poleg Lahovnika udeležil še v. d. direktorja direktorata za energijo Janez Kopač, ker pa ostaja med Gazpromom in Slovenijo še nekaj odprtih vprašanj, je gospodarski minister že po sestanku v sredini januarja napovedal intenzivnejša dogovarjanja.

Gazprom ponudil manjšinski delež
Eno glavnih še odprtih vprašanj je vprašanje lastništva. Kot je že znano, je Gazprom Sloveniji ponudil manjšinski delež, kar pa so slovenski predstavniki že zavrnili.

Še vedno pa niso, denimo, določene niti vstopne točke plinovoda v Sloveniji, ni še študije naložbenih možnosti, znano pa ni niti to, koliko plina bi skozi Slovenijo sploh teklo.

Najprej vlada, nato še DZ
Lahovnik je pred pogajanji opozoril, da bodo sporazum podpisali, ko bodo vprašanja razrešena. Sicer pa bi se o sporazumu pred samim podpisom morala izreči vlada, to pa potrditi državni zbor.

Sicer pa je plinovod Južni tok skupni projekt Gazproma in italijanske družbe Eni, sestavljen pa bi bil iz dveh krakov, zgrajen pa do leta 2015. En krak bi vodil iz Rusije, pod Črnim morjem, do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oziroma Slovenije v Italijo. Drugi krak pa bi se v Bolgariji razcepil proti Grčiji, pod Jadranskim morjem pa bi prišel v južno Italijo.

S. Z.