Miller se je sešel s predsednikom države Danilom Türkom, še predtem pa se je o plinski krizi in gradnji plinovoda z delovnim imenom Južni tok pogovarjal s premierjem Borutom Pahorjem in z gospodarskim ministrom Matejem Lahovnikom. Kot je dejal Lahovnik, se bodo pogajanja z rusko družbo nadaljevala še intenzivneje, še vedno pa ostaja precej vprašanj odprtih.

"Potrudili se bomo, da najdemo takšne rešitve, ki bodo v interesu obeh strani. Če slovenski strateški interesi ne bodo upoštevani, potem sporazuma ne bomo podpisali," je po srečanju z Millerjem zatrdil Lahovnik. "Pospešena dinamika je dogovorjena, težko pa komentiram, ali bo prišlo do sporazuma ali ne," je dejal Lahovnik.

Na srečanju so se pogovarjali tudi o plinski krizi. Pahor je Millerju izrazil slovensko nezadovoljstvo zaradi motene oskrbe z ruskim plinom in izrazil pričakovanje, da se spor med Rusijo in Ukrajino čim prej reši. Premier Pahor je še dejal, da Slovenija in druge članice EU-ja ne morejo biti ne razsodniki ne talci nerešenih vprašanj med Rusijo in Ukrajino, Slovenija pa bi raje od zagotovil videla, da bi plin znova začel nemoteno pritekati.

"Pričakujemo, da bo dobava plina čim prej zagotovljena in nemotena," je dejal Lahovnik. Dodal je, da nas "ta zgodba uči, da moramo zmanjševati svojo energetsko učinkovitost samo od enega vira".

Po srečanju s predsednikom države Danilom Türkom pa je Miller dejal, da bo Gazprom začel z dobavo plina zahodni Evropi takoj, ko bo Ukrajina odpravila plinsko blokado. "Ukrajina naj preneha s to blokado," je odločen predsednik Gazproma.

Miller na obisku tudi v drugih državah
Pred prihodom v Slovenijo je Miller obiskal že več drugih držav. Pahor je pred srečanjem povedal, da gre za vljudnostni obisk, na katerem bodo govorili predvsem o morebitnem poteku plinovoda Južni tok čez Slovenijo.

Eden izmed obeh krakov južnega plinovoda, ki bo obšel Ukrajino, po njem pa bo Rusija pošiljala plin Italiji, naj bi potekal namreč tudi čez Slovenijo. Gre za pomembno alternativo zdajšnjemu pošijanju ruskega plina, ki prihaja čez Ukrajino. Projekt naj bi predvidoma stal 10 milijard evrov, plin pa bo po plinovodu stekel po letu 2013. Vsako leto naj bi ga Italija dobila 30 milijard kubičnih metrov. Slovenski predsednik Türk je že povedal, da gradnjo plinovoda načeloma podpira, kot poudarjajo predstavniki Gazproma, pa morata obe vladi še doseči sporazum.

Tudi Južni tok ima svoje hibe
Slovenija je poleg Avstrije edina država, ki leži na prevideni trasi plinovoda in še ni podpisala meddržavnega sporazuma z Rusijo. Poleg tega sodelovanje z Rusi še ni jasno dodelano. Gazprom naj bi namreč v nasprotju z energetsko politiko Evropske unije želel omejiti dostop do plinovoda. Ruska družba v sodelovanju z Geoplinom tudi že nekaj časa pripravlja študijo o izvedljivosti projekta Južni tok, vendar pri tem še ni jasno, pod kakšnimi pogoji bo pošiljanje plina potekalo. Gradnja plinovoda bi poleg tega omogočila plinifikacijo južne Slovenije, hkrati pa še povečala odvisnost od Rusije.

Sedemnajst držav še zmeraj čaka plin
Kot je znano, kar sedemnajst evropskih držav še zmeraj čaka na rešitev rusko-ukrajinskega spora in konec "plinskega mrka". Za petek je napovedano srečanje Rusije z voditelji držav, ki so končne prejemnice ruskega plina ali pa tranzitne države.

Tudi konec tedna nove pošiljke ne bo
Slovenija dobi iz Rusije 60 odstotkov plina in za zdaj večjih težav zaradi ustavljenih pošiljk nima, vendar bi te ob daljši prekinitvi lahko nastopile. Kot sporočajo iz Geoplina, tudi ob koncu tedna še ne pričakujejo pošiljk, vendar pa nemoteno oskrbo s plinom za zdaj zagotavljajo zaradi prostega trga EU-ja, kjer so pridobili dodatne količine plina. Uporabniki so še naprej pozvani k racionalni rabi.

E. S./T. K.