Strauss-Kahn in Zoellick, prvi mož Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Foto: Reuters
Strauss-Kahn in Zoellick, prvi mož Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Foto: Reuters

Spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke je zaznamoval optimizem glede okrevanja svetovnega gospodarstva. Finančni ministri in guvernerji centralnih bank članic IMF-a so pozdravili okrevanje svetovnega gospodarstva in pozvali k reševanju težav, kot so visoka zadolženost številnih držav, brezposelnost in šibke javne finance.

Znaki okrevanja opogumljajoči, delo še ni končano
"Znaki krepitve gospodarskega okrevanja so opogumljajoči, a ostaja mnogo izzivov, ki jih moramo reševati skupaj," se je glasilo sporočilo po sobotnem srečanju Mednarodnega monetarnega in finančnega odbora IMF, ki narekuje politiko sklada. Finančni ministri in guvernerji centralnih bank članic so se zavzeli za krepitev regulacije in nadzora v finančnem sistemu. Odbor je članice IMF pozval, naj okrepijo legitimnost, kredibilnost in učinkovitost delovanja IMF-a z reformo sistema kvot in upravljanja v skladu. Zavzeli so se tudi za odprto razpravo o krepitvi dejavnosti in širjenju nadzorne funkcije IMF, dodatnih pristojnosti pri kreditiranju, preprečevanju kriz in zagotavljanju stabilnosti monetarnega in finančnega sistema.

5,1-milijardna dokapitalizacija
Države članice Svetovne banke bodo banko dokapitalizirale z 5,1 milijarde dolarjev, so sklenili zadnji dan zasedanja. 186 delničarjev banke se je za prvo dokapitalizacijo v zadnjih 20 letih odločili zaradi pokritja več kot 100 milijard dolarjev, ki jih je banka od julija 2008 obljubila kot pomoč v boju proti finančni in gospodarski krizi. 1,1 milijarde dolarjev bodo prispevale ZDA.

Čeprav Grčija ni bila na dnevnem redu zasedanja, pa je bilo veliko časa posvečenega reševanju grške krize:

IMF pripravljen pomagati Grčiji, EU še ni prepričana


Članice Svetovne banke so podprle dogovor, da se 3,13 odstotka glasovalnih pravic prenese na države v razvoju, ki so imele doslej 44 odstotkov glasov. Kitajska je namreč pridobila večji delež glasov in prehitela nekatere velike evropske države, kot so Nemčija, Velika Britanija in Francija, še vedno pa ima manj glasov od ZDA in Japonske, ki so privolile v znižanje svojega deleža. Nova razdelitev glasov naj bi bolj pravično izražala dejanske razmere po svetu.