Strategija slovenskega turizma 2022–2028 odgovarja na nove okoliščine in izzive, s katerimi se spoprijema turistična panoga, obenem pa razvija in spodbuja ključne prednosti slovenskega turizma in naše države, so po današnji dopisni seji sporočili z vlade.

Za doseganje vizije "zelene butičnosti, z manjšim odtisom in večjo vrednostjo za vse" se slovenski turizem strateško usmerja v razvoj in trženje uravnotežene turistične ponudbe trajnostnega butičnega turizma višje kakovosti, ki temelji na slovenski naravi in kulturni identiteti, ki je generator višje vrednosti.

Strategija je usmerjena v uresničevaje uravnoteženega scenarija rasti z načelom "Nekaj več in veliko bolje", ki po pojasnilih vlade predvideva zmerno povečanje kapacitet in kvantitativnih kazalnikov, predvsem pa koncentracijo na višjo kakovost in dodano vrednost s poudarkom ukrepov na prestrukturiranju ponudbene strani slovenskega turizma.

Predvideni so pozitivni učinki na rast dodane vrednosti za vse deležnike: zadovoljne lokalne prebivalce, motivirane zaposlene, navdušene obiskovalce in za naslednje generacije.
V strategiji je zastavljenih pet strateških ciljev, in sicer povečanje kakovosti, vrednosti in zagotovitev celoletne turistične ponudbe, povečanje zadovoljstva lokalnih prebivalcev, zaposlenih v turizmu in gostov, pozicioniranje turizma kot generatorja vrednosti in trajnostnega razvoja, razogljičenje in uravnoteženje slovenskega turizma ter zagotovitev kompetentne in učinkovite upravljavske strukture.

Kaj namerava država ukreniti in koliko bo potrošila

Za doseganje teh ciljev je v strategiji opredeljenih sedem politik s konkretnimi ukrepi. Nanašajo se na naložbe in podjetniško okolje, javno/skupno infrastrukturo in dediščino za turistični ambient Slovenije, človeške vire za dvig dodane vrednosti, trajnost in zeleno shemo slovenskega turizma, dostopnost in trajnostno mobilnost, upravljanje destinacij in povezanost turizma ter na izdelke in trženje.

Poleg tega so v strategiji določene tudi tri horizontalne politike, ki podpirajo uresničevanje ključnih strateških politik, in sicer digitalna preobrazba slovenskega turizma, usmeritve politike na zakonodajnem in finančnem področju ter institucionalni okvir in horizontalno medresorsko in medsektorsko upravljanje in usklajevanje politik.

Konsolidacija hotelov pod enim dežnikom

Sorodna novica Tudi nadzorniki SDH-ja potrdili uveljavitev predkupne pravice za Yorkov delež Save

Ena od osrednjih vsebinskih točk predhodnega strateškega dokumenta – strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 – je bila izvedba konsolidacije državnih turističnih naložb v okviru t. i. slovenskega turističnega holdinga v upravljanju Slovenskega državnega holdinga, njihovo finančno in poslovno prestrukturiranje ter na koncu procesa privatizacija. Gre za naložbe v družbah Istrabenz Turizem, Thermana, Sava Turizem, Hit Alpinea, Terme Olimia, Adria Turistično podjetje in Unitur.

"Proces je bil bil začet, a je zastal v realizaciji. Potreben bo razmislek o načinu upravljanja tega procesa, ločitvi lastništva nepremičnin in funkcije profesionalnega upravljanja dejavnosti ter optimiranja procesa, s ciljem doseganja donosnosti in skrbi za strateški položaj, razvojno funkcijo in vpliv na dodano vrednost teh naložb v slovenskem turizmu," piše v sprejeti novi strategiji.

Kot smer ukrepanja je navedena preveritev načrta upravljanja, konsolidacije in privatizacije naložb državnih družb v turizmu in njegova posodobitev glede na aktualno stanje, priložnosti slovenskega turizma in nove strateške opredelitve slovenskega turizma.

Omenjata se tako razmislek o konceptu upravljanja in privatizacije naložb države v turizmu z ločitvijo lastništva nepremičnin in funkcije profesionalnega upravljanja dejavnosti ter vzpostavitvijo ustreznega nepremičninskega sklada kot optimiranje procesa upravljanja in privatizacije naložb države v turizmu s ciljem čim višje donosnosti in konkurenčnosti vodilnih turističnih destinacij ter slovenskega turizma v celoti.

Cilj: Poraba 1,31 milijarde evrov

Izvedba strategije bo imela po napovedi vlade pozitivne finančne posledice, ki izhajajo iz osnovnega cilja strategije – dvig dodane vrednosti, ki jo generira turistično povpraševanje v osnovnih dejavnostih turizma za 43 odstotkov z 0,92 milijarde evrov v 2019 na 1,31 milijarde evrov letno do leta 2028, pri čemer je predpostavljena povprečna 8,9-odstotna letna stopnja rasti te kategorije v obdobju 2022–2028.

Ocenjujejo, da bo skupaj s preostalimi s turizmom posredno povezanimi dejavnostmi, celotno turistično povpraševanje do leta 2028 generiralo 2,1 milijarde evrov dodane vrednosti v letu 2028, kar glede na leto 2019 predstavlja 59-odstotno rast. V celotnem strateškem obdobju bo ustvarjenih 11,5 milijarde evrov dodane vrednosti od vseh učinkov turističnega povpraševanja, so izračunali na vladi.

Prav tako bodo pozitivne posledice povečanja izvoza turističnih potovanj z 2,8 milijarde evrov letno iz leta 2019 do leta 2028 zrasle na štiri milijarde evrov.

Za uresničitev ciljev strategije na vseh področjih bi bilo treba do leta 2028 vložiti skupno 1,54 milijarde evrov javnih evropskih in nacionalnih sredstev, ki so potrebna za financiranje izvajanja ukrepov in dejavnosti v okviru politik znotraj strategije. To je le okvir potrebnih sredstev in ne pomeni obveze za državni proračun, so ob tem poudarili na vladi.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo v obdobju veljavnosti strategije vsaki dve leti pripravilo akcijski načrt izvajanja strategije, v katerem bodo konkretno navedeni ukrepi, ki bodo tudi ustrezno finančno ovrednoteni.