Nova zakonska predloga naj bi državo naredila privlačnejšo za vlagatelje, računa vlada. Prav zapleteni administrativni postopki, še posebej na področju gradnje, so med glavnimi pripombami tujih in domačih vlagateljev.

Predlagane rešitve po navedbah ministrstva za infrastrukturo in prostor ne posegajo v sistem graditve in urejanja prostora.

Med predvidenimi novostmi je rešitev, da bi se vlagatelj oz. odgovorni projektant lahko samostojno odločil, ali bo pridobil projektne pogoje vseh ali le določenih soglasodajalcev ali jih sploh ne bo pridobil. Ostaja mu le obveznost, da pridobi soglasja k projektnim rešitvam v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Lažja sledljivost odgovornosti organov
Ukinila bi se tudi možnost prekinitve postopka izdaje gradbenega dovoljenja, če se soglasje izda po preteku roka za izdajo, s čimer bi se brez izjem uveljavilo načelo molka organa po preteku roka. Na ta način naj bi se zagotovila pravna varnost investitorjev v postopku pred samovoljnimi ravnanji soglasodajalcev po preteku vseh zakonsko določenih rokov.

V vseh primerih izdaje gradbenega dovoljenja se ukinja obveznost razpisa ustne obravnave, tako da se odločitev o tem vprašanju prepušča le upravnemu organu.

Uporabno dovoljenje bi postalo preteklost
Novo je tudi, da lahko vlagatelj z lastnikom zemljišča sklene pogodbo, ki mu podeljuje pravico graditi, s čimer bi se štelo, da se lastnik strinja z gradnjo. Z natančnejšo definicijo objekta in jasnejšo opredelitvijo, kaj se šteje za povezanost s tlemi, bi se zmanjšalo tudi število objektov, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

Poleg tega bi se z definicijo vzdrževalnih del poenostavilo razumevanje pojma vzdrževanje objekta. S spremembo se med drugim uvaja tudi pravilo, da se za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, izda uporabno dovoljenje le, če investitor to izrecno zahteva.

Država bi pri nekaterih zamižala na eno oko
Ena izmed rešitev je že znana legalizacija objektov. Določba bi omogočila legalizacijo s pridobitvijo potrdila o uporabnem dovoljenju, če vlagatelj ali lastnik objekta v dveh letih od uveljavitve tega zakona poda takšno zahtevo.

Takšno potrdilo bi lahko dobili objekti, ki so bili zgrajeni pred osamosvojitvijo Slovenije, in tisti, ki so bili zgrajeni pred letom 2003, če je bilo zanje izdano samo lokacijsko dovoljenje ali če so bili rekonstruirani, dozidani, nadzidani ali se jim je spremenila namembnost. Legalizirale bi se lahko tudi nestanovanjske kmetijske stavbe.