Sicer pa je od 130 milijonov premoženja Primorja stečajnemu upravitelju doslej uspelo prodati četrtino te vrednosti. Terjatev v stečajnem postopku je precej več – kar za 365 milijonov. Na svoj denar čakajo tudi delavci.

Več kot 650 izigranih delavcev Primorja že tretje leto sprašuje – ali, kdo in kdaj bo odgovarjal za potop Primorja. Vprašanje smo v njihovem imenu naslovili na stečajnega upravitelja Primorja, d. d., Rudolfa Hramca, ki se je končno "prebil" skozi vse posle Črnigojeve ekipe. Ali bo torej sprožil odškodninske tožbe oziroma kazenske ovadbe proti nekdanjim menedžerjem Primorja? Odgovoril je kratko: "Tega vam pač žal ne morem komentirati."

Povedal pa nam je, da bo tožbe proti nekdanjim vodilnim Primorja s Črnigojem na čelu vložil le, če bo ekonomska ocena pokazala, da je mogoče iz tega naslova povečati stečajno maso. Oziroma: "Nekdanjih menedžerjev ne bomo tožili kar tako, počez, ne bomo plačevali visokih sodnih stroškov in taks vsevprek. Tožbe bodo, če bomo prepričani, da lahko od njih iztožimo visoke odškodnine. Veste pa, da bo to težko. Nekdanji vodilni Primorja so se zavarovali z zemljiškim dolgom ali s prepisom lastnine na najožje sorodnike." Dušan Črnigoj je na primer takoj, ko se je "zamajalo" Primorje, vpisal na svoj delež hiše v Ajdovščini 750 tisoč evrov zemljiškega dolga. Ko so zemljiški dolg ukinili, je svoje lastništvo prepisal na hčer, z vpisom užitka pa lahko neovirano uporablja družinsko hišo vse do smrti ...

Črnigoj čaka na novo sojenje doma
Sicer je Rudolf Hramec vložil že več kazenskih ovadb proti "pogrebnikom" Primorja. Gre za sume kaznivih dejanj zlorabe položaja, pranja denarja, oškodovanja upnikov, poslovne goljufije ... Po skoraj treh letih od začetka stečaja, ko je Hramčeva ekipa končala celovit pregled vseh poslov Črnigojeve uprave, pa se prek odvetniške pisarne Marka Zamana odločajo, ali bodo šli tudi v končno "krovno tožbo in ovadbo".

Dušanu Črnigoju so že sodili zaradi domnevno spornega nakupa delnic Stavbenika. Gre za zgodbo, staro kar 14 let. Na sodni proces v Novo Gorico so ga vozili iz koprskih zaporov, kjer je sedel zaradi nedovoljenega dajanja daril v zadevi Čista lopata. Odsedeti bi moral 14 mesecev, vendar so ga predčasno spustili domov. Tudi v zadevi Stavbenik so odločili, da je kriv, tokrat za zlorabo položaja in povzročitev velike gospodarske škode. Obsojen je bil na tri leta zapora. Toda višje sodišče je lani poleti sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.

Samo Turel, direktor novogoriškega Okrožnega sodišča, nam je na vprašanje, kdaj se bo začel ponoven proces, odgovoril: "V zvezi z zastavljenim vprašanjem lahko sporočim le, da narok za glavno obravnavo v zadevi II K 4112/2012 (zadeva Stavbenik) še ni določen."
Dosje "Primorje in Črnigoj" zdaj raziskuje tudi specializirano državno tožilstvo v Ljubljani.

Bi ovadbe zavlekle stečaj?
Nekdanji delavci Primorja so prepričani, da je vlak iskanja odgovornosti zamujen. Nekdanji sindikalist, predsednik Konfederacije sindikatov 90 v Primorju, Ilija Vukoje, pravi: "Ovadbe zdaj nimajo nobenega smisla več. Če bi stečajni to storil pred dvema letoma, bi bilo še sprejemljivo. Tako pa bo s tem samo zavlekel postopek stečaja in avtomatsko se bo še strošek stečaja povečal." Peter Praček, tudi nekdanji sindikalist v Primorju, je glede tožb še bolj skeptičen: "Lahko ovadiš, lahko človeka spraviš v zapor, kjer naj bi odgovarjal za svoja kriva dejanja. Toda tam ga mi, davkoplačevalci, še vedno plačujemo. In če nekdo odsedi svojo kazen, nič pograbljenega denarja pa ne vrne – potem nam, nekdanjim delavcem, prav nič ne pomaga."
Na očitek, češ da bi ovadbe zavlekle stečajni postopek, Rudolf Hramec odgovarja: "Mislim, da te bojazni ni. Kazenske ovadbe prav nič ne vplivajo na dinamiko postopka. Če iz njih iztržimo kaj odškodnin, pa lahko stečajno maso le oplemenitimo."

Delavci še čakajo na denar
Delavci, ki imajo prijavljenih za dobrih 20 milijonov terjatev, od tega kar 16,6 milijonov prednostnih, še vedno čakajo na celovito poplačilo. Praček v imenu vseh opozarja: "Za vsakega, ki čaka na svoj denar, je dan dolg. Tukaj pa govorimo že o letih čakanja ... Še zmeraj mislimo, da to poteka prepočasi."

Delavci so v treh letih stečaja dobili tri delna poplačila. Skupaj je zanje vplačanih 12,4 milijona evrov, kar je tri četrtine vseh njihovih prednostnih terjatev. In kdaj bodo končno poplačani v celoti? Mitja Sevšek, pristojen za finance v stečajnem postopku Primorja, d. d., obljublja: "Ta zadeva bo speljana nekje do letošnjega poletja. Gre še za dobre štiri milijone evrov. Delamo v tej smeri in upamo, da nam bo tudi uspelo."

Prodali četrtino premoženja
Poplačila upnikom, tudi delavcem, bodo seveda odvisna od prodaje stečajne mase. Doslej so prodali slabo četrtino premoženja. Po otvoritveni bilanci ga je bilo za 130 milijonov evrov, prodali so za 28 milijonov. Stečajni upravitelj Primorja, d. d., Rudolf Hramec je glede nadaljnje prodaje optimističen: "Zdaj je zunaj razpis za 9,9 milijona evrov. Prodajamo samski dom Tatre v Ajdovščini, zemljišče Tehnike v Ljubljani, samski dom v Ilirski Bistrici, CMI v Izoli in zemljišča na Debelem rtiču. Ta že drugič. Čakamo še na sklep sodišča za prodajo objektov in zemljišč v vrednosti 29,9 milijona evrov, to bo najverjetneje v roku dveh tednov. V pripravi je načrt prodaje za nadaljnjih 5,4 milijona evrov premoženja. Torej v kratkem trojni paket za dobrih 45 milijonov." V tem svežnju je tudi znana steklena upravna stavba Primorja, Podreccova mojstrovina, ki so jo zgradili za dobrih pet milijonov evrov (prodajajo jo za manj kot polovico), proizvodni obrat ABK v Ajdovščini, bolj znan kot "Gobi", ajdovski obrat Mehanizacije, apartmaji Oltra v Ankaranu, dvajset stanovanj na Majskih poljanah v Novi Gorici, obrtna cona Miren, zemljišče Semedela, garažna hiša Lucija ...

Prodaja naložb v hčerinskih družbah
Primorje, d. d., v stečaju ima tri dobre naložbe v svojih hčerinskih družbah. Zlatko Hohnjec, ki je v stečajni ekipi pristojen za ekonomske posle, jih našteje: "To so Cestno podjetje Gorica, PZP Požarevac v Srbiji in IGM Stavbar Hoče, ki ima pod sabo še dom upokojencev Sončni dom. V vseh je zaposlenih 820 ljudi. Izjemno uspešni sta predvsem goriško Cestno podjetje in družba v Požarevcu. Obe bomo v kratkem prodali, le za štajersko družbo še ne bomo pripravili razpisa. Za srbsko podjetje je izklicna cena 1,26 milijona evrov, za Cestno podjetje Gorica najmanj 8,3 milijona. V njem je 400 ljudi in poslovni rezultati za lansko leto so pod vodstvom Kristijana Mugerlija izjemno dobri. Zanimanje zanj je veliko."

Cestno podjetje Gorica tujcem
Cestno podjetje Gorica, ki je del stečajne mase Primorja, d. d., so lani že prodajali. Takrat se je pojavil le en interesent – in sicer Ivan Fornazarič, podjetnik goriški korenin, direktor družbe Gorica Industries s sedežem v Dubaju. Pred časom je bil predstavnik šempetrskih Vozil v Dubaju, zdaj vodi družbo, ki izdeluje prikolice in cisterne za tovorna vozila. Svoja hčerinska podjetja ima tudi v Omanu, Kuvajtu in Katarju, v njih je več kot 500 zaposlenih. Hramec je povedal, da je Fornazarič opravil tudi skrbni pregled Cestnega podjetja Gorica, vendar se je potem umaknil. Cena 8,3 milijona je bila zanj previsoka.

Delnice CPG-ja bodo znova prodajali aprila. Cena ostaja ista ali še višja. Prihodki CPG-ja presegajo 50 milijonov evrov, dobička je prek milijon. Cestno podjetje Gorica je tudi kupilo kamnolom Laže (ki ga je prodajal stečajni upravitelj Primorja, d. d.), in sicer za 5,6 milijona evrov. "Gre za dobro naložbo. In to se pred drugo prodajo CPG-ja pozna. Javlja se vse več kupcev. Vsi pa so iz tujine," je povedal Zlatko Hohnjec.

Stečaj je doslej že stal 8 milijonov
V stečaju Primorja, d. d. je zdaj zaposlenih 25 ljudi, stroški stečaja v treh letih že presegajo osem milijonov evrov. Toda Hramec zagotavlja: "S tem osemmilijonskim stroškom nismo prav nič zajedli v stečajno maso. Financiramo se z najemninami in tekočimi posli. Morda se komu zdijo naši stroški visoki. Toda vedeti morate, da imamo tudi mi velike izdatke – predvsem za vzdrževanje stavb, pa za nadomestila za stavbna zemljišča. V stečajni masi so ogromne hale ter stavbe in v času stečaja smo samo za ta stavbna nadomestila morali plačati že 1,65 milijona evrov."

Res je tudi, da stečajno maso razbremenjujejo z zmanjševanjem bančnih garancij. Če jih je bilo na začetku stečaja za 118 milijona evrov, jih je zdaj le še 37,6 milijona.

Mojca Dumančič, TV Slovenija