Pri Bank of Americi opažajo, da je bilo pri tehnološkem sektorju na tedenski ravni zaznati rekordno visoke odlive. Vseeno je tečaj Nvidijinih delnic v petek dosegel že neverjetnih 974 dolarjev. Pred točno petimi leti je bil 25-krat nižje! Tržna vrednost podjetja tega razvijalca čipov, ki so nepogrešljivi pri storitvah umetne inteligence, je presegla 2,3 bilijona dolarjev. Zgolj letos se je povečala za več kot bilijon oziroma za tisoč milijard. To je za okrog 15 slovenskih letnih BDP-jev. V petek popoldne je le sledilo večje unovčevanje dobičkov, kar je tečaj Nvidijinih delnic na dnevni ravni potisnilo dobrih pet odstotkov navzdol, cena pa se je od rekorda odmaknila za sto dolarjev.

SMCI: tisočodstotna rast od lanskega marca!
V indeksu Russell 2000 je velikanska rast delnic proizvajalca visoko zmogljivih računalniških strežnikov Super Micro Computer – letos so šle za 300 odstotkov navzgor, v zadnjem letu za 1000 odstotkov. Delnice bodo kmalu del "družine" S & P 500. A če je pri Nvidii (in tudi SMCI-ju) navdušenje še razumljivo, saj podjetji ustvarjata neverjeten denarni tok, pri nekateri drugih papirjih rast tečajev močno presega rast dobička, kar dolgoročno ni vzdržno. Wall Street je že nekaj časa v območju pohlepa oziroma pogosto celo ekstremnega pohlepa, več kot polovica malih vlagateljev pa v naslednjih šestih letih pričakuje rast, kar je nenavadno visok delež "bikov". Znak za alarm!

Bezos prodal za 8,5 milijarde dolarjev "svojih" delnic
Ni čudno, da je ob tej pregretosti trga Wall Street v zadnjem tednu izgubljal in mu ni uspelo popraviti rekorda iz leta 1964. Če bi indeks S & P 500 v zadnjem tednu pridobival, bi bilo njegovo gibanje namreč v že sedemnajstem od zadnjih 19 tednov pozitivno, kar se ni zgodilo 60 let. Še nekateri znaki so, da trg spet pretirava, poleg nadpovprečno visokih vrednotenj. Člani uprav pomembnih tehnoloških podjetij vse bolj prodajajo delnice. Jeff Bezos je v zadnjem mesecu dni prodal 50 milijonov Amazonovih delnic v skupni vrednosti 8,5 milijarde dolarjev.

Buffett verjetno še naprej prodaja Applove delnice
To je Bezos storil precej hitreje od pričakovanj, saj je Amazon napovedal, da bo Bezos ta sveženj prodal do konca januarja 2025. Iz upravnega odbora Nvidie prav tako prihaja sporočilo, da je eden od direktorjev prodal 200 tisoč delnic v vrednosti 170 milijonov. Mimogrede, delnice je leta 1997 (dve leti pred začetkom kotacije) kupil za 0,82 dolarja. Tudi poteze Warrena Buffetta kažejo, da je trg previsoko, saj v gori denarja čaka na nove priložnosti, neuradno pa njegov finančni holding Berkshire Hathaway še naprej prodaja Applove delnice, ki so letos za dobrih sedem odstotkov v minusu.

Stopnja ameriške brezposelnosti porasla na 3,9 odstotka
V zadnjem tednu je bil spet pod drobnogledom guverner Feda Jerome Powell. V predstavniškem domu je povedal, da centralna banka še ni pripravljena na nižanje obrestnih mer, a vendarle "obljubil", da se bo to zgodilo še letos. Vlagatelji upajo, da že junija, dodatno zagotovilo za to pa so dobili tudi ob svežem poročilu ministrstva za delo o februarskem trgu dela. Resda je ameriško gospodarstvo prejšnji mesec ustvarilo več novih delovnih mest od napovedi (275 tisoč namesto pričakovanih 200 tisoč), vendar je stopnja brezposelnosti, ki se meri z ločeno anketo, porasla s 3,7 na 3,9 odstotka, kar je največ v zadnjih dveh letih.

ZDA v zelo dolgem obdobju nizke brezposelnosti
Resnici na ljubo je sicer to predvsem posledica tega, da je več ljudi vstopilo na trg dela. Rast povprečne urne postavke, ki je pomembna pri inflacijskih pričakovanjih, je bila nižja od pričakovanj, v mesečni primerjavi le 0,1-odstotna (pol manj od napovedi), v letni primerjavi pa 4,3-odstotna. Hkrati je ministrstvo za delo podatke o novih službah za januar popravilo navzdol s 353.000 na 229.000, za december pa s 333.000 na 290.000. Dodajmo, da je v ZDA brezposelnost že 25. mesec zapored pod štirimi odstotki, kar je najdaljši niz v več kot 50 letih.

Triglav predlani ni imel 110 milijonov dobička, ampak – sedem milijonov izgube!
Na Ljubljanski borzi so v ospredju objave družb v prvi kotaciji. Skupina Telekom Slovenije je imela lani s 47,1 milijona evrov največji dobiček po letu 2015, prihodkov pa je bilo za sedem odstotkov več kot leto prej. Sava Re je imela zaradi avgustovskih poplav za 44 odstotkov nižji dobiček (26 milijonov evrov), je pa lani zbrala za 542,5 milijona evrov bruto premij (+16,6 %). Tečaj delnice je v četrtek pri 31,2 evra dosegel rekordno vrednost. V zadnjem letu se je zvišal za 25 odstotkov. Kako močno lahko sprememba regulative vpliva na izide finančnih podjetij, kaže primer Zavarovalnice Triglav, kjer so revidirani poslovni izid za leto 2022 popravili s 110 milijonov evrov dobička na sedem milijonov evrov čiste izgube. V veljavo so stopili namreč novi računovodski standardi in z letom 2023 so pri Triglavu prešli na uporabo standardov MSRP 9 in MSRP 17.

Močan padec Cinkarninega dobička
Lani je sicer skupina Triglav po nerevidiranih podatkih ustvarila 16,3 milijona evrov čistega dobička. Celotni obseg poslovanja, ki vključuje zbrane bruto premije in druge prihodke, je porasel za 12 odstotkov, na 1,78 milijarde evrov. Omenimo še Cinkarno Celje, ki je imela lani za 22 odstotkov manj prihodkov, čisti dobiček pa je znašal le 5,49 milijona evrov, kar je 87 odstotkov manj kot leta 2023. Vseeno je Cinkarna letos izplačala dividende (ki jih zaradi dodeljene državne pomoči ni smela lani), in sicer v višini 3,60 evra bruto na delnico. Če se dobiček ne bo bistveno popravil, v prihodnje tako visoke dividende ni pričakovati.

Bitcoin in zlato na rekordni vrednosti
Vrednost bitcoina je v petek prvič presegla 70 tisoč dolarjev, a le za hip, bitcoin se je nato umiril pri vrednosti dobrih 68 tisoč dolarjev. Vse kaže, da se rast lahko nadaljuje, samo ugibamo pa lahko, kje bodo novi vrhovi. 100 tisoč dolarjev, morda 200 tisoč, ali pa, kot pravi soustanovitelj Tethra William Quigley, 300 tisoč dolarjev, če bi se ponovili vzorci iz prejšnjih bikovskih trendov. Trenutno je po tej naložbi veliko povpraševanje, pa ne le iz ZDA (prek ETF-skladov), ampak tudi iz Kitajske in Rusije, kjer prodajajo dolarje in kupujejo bitcoine. Tudi zlato je vse bolj iskano, cena se je zelo približala 2200 dolarjem za unčo. Prek ETF-skladov povpraševanje niti ni tako visoko, so pa zato centralne banke zelo opazne na nakupni strani.