Seja komisije je bila sklicana na zahtevo poslanske skupine Zares, ki predlaga sprejetje več sklepov: da so bili prevzemi v Pivovarni Laško, Merkurju in Istrabenzu pretežno financirani s posojili NLB-ja in NKBM-ja, da vlada in ministrstvo za finance poročata o vlogi omenjenih bank pri prevzemih ter da se opredelita do vloge in odgovornosti članov nadzornih svetov in uprav bank.

Ker niso imeli dovolj gradiva in ker se seje ni udeležil finačni minister Andrej Bajuk, so se po skoraj treh urah na pobudo predlagateljev razšli, sejo pa bodo nadaljevali prihodnji teden.

Banke so pri prevzemih Merkurja, Pivovarne Laško in Istrabenza dale 1,6 milijarde evrov posojil, od tega tri četrtine največji banki NKBM in NLB. Ker so bila posojila zavarovana z delnicami prevzetih podjetij, ki zdaj na borzi padajo, člani komisije od Banke Slovenije zahtevajo pojasnila glede zavarovanj in kapitalske ustreznosti bank.

Tudi konflikt interesov
Na seji pa je takoj prišlo do konflikta interesov, saj je ministrstvo za finance zastopal državni sekretar Žiga Lavrič, ki je bil nekdaj predsednik nadzornega sveta NLB-ja in zato posameznih poslov ni mogel komentirati. Sicer pa so bili ti posli po njegovih besedah izpeljani po zakonu.

Predstavniki NLB-ja so svojo odsotnost na seji opravičili, so pa pisno sporočili, da morajo pri posameznih poslih spoštovati poslovne skrivnosti. O podrobnostih posameznih poslov prav tako ni mogel spregovoriti predsednik uprave NKBM-ja Matjaž Kovačič, ki je pojasnil, da banka skladno z zakonom o bančništvu mora varovati poslovne skrivnosti in da lahko razkrije samo podatek, ali ima posamezna oseba pri banki odprt transakcijski račun ali ne.

Člani komisije iz vrst opozicijskih strank so se strinjali, da Lavrič ne more podrobneje pojasnili vloge bank pri spornih prevzemih. Po njihovem mnenju bi se seje zato moral udeležiti sam finančni minister Andrej Bajuk.

S spremembo zakona 2006 postavljeni pogoji za prevzeme
Po besedah Milana M. Cvikla pa je vlada s spremembami zakona o prevzemih leta 2006 sprostila pretok kapitala in v denarnem gospodarstvu povsem logično postavila pogoje za prevzeme, financirane z zastavo delnic ciljne družbe.

Cirila Testena (NSi) pa sporni prevzemi skrbijo, ker se zaradi ustvarjanja monopolov cene zvišujejo in ker družbe ustvarjene dobičke usmerjajo v poplačilo posojil, zato je ogrožen razvoj teh družb. Rudi Veršnik (SDS) je dejal, da osredotočanje na banki v pretežno državni lasti ni smiselno; če se namreč NLB in NKBM ne bi odločila za kreditiranje omenjenih prevzemov, bi to po njegovem mnenju naredile druge banke.

C. R.