Trenutno so na udaru delnice transportnih, predvsem letalskih in turističnih družb, padle so cene nekaterih surovin, pojav prašičje gripe pa je vplival tudi na cene soje in pšenice, saj se investitorji bojijo močnega znižanja povpraševanja po mesnih izdelkih. Padle so tudi cene nafte.

Najprej kriza, nato prašiči
"Potem ko smo končno zagledali dno gospodarske krize, so nam jo zagodli prašči," je za BBC povedal borzni analitik Tsujoši Segava. Vendar pa so padci le ena stran medalje, saj po mnenju analitikov nekateri vlagatelji izbruh prašičje gripe izkoriščajo za vnovčevanje dobičkov in prodajajo delnice, ki jim je vrednost v zadnjih tednih zrasla.

Zaradi strahu, da bodo potrošniki v strahu pred virusom manj potovali in da bodo oblasti omejile potovanja, so začele padati vrednosti transportnih in turističnih družb. Padec so občutili v letalski družbi British Airways (5,4-odstotni padec vrednosti delnic), družbi Carnival, ki organizira križarjenja (2,5 odstotka) in v potovalni agenciji TUI (3,6-odstotni padec).

World bank: Pandemija - tisoče milijard izgub
Po pojavu t. i. ptičje gripe se je vplivu pandemije na svetovno gospodarstvo sicer posvetila tudi Svetovna banka, ki je preteklo leto pripravila projekcijo vpliva te bolezni na gospodarstvo. Po ocenah bi v resni pandemiji gripe umrlo 71 milijonov ljudi, recesija, ki bi jo povzročila, pa bi svetovno gospodarstvo stala 3.000 milijard dolarjev oz. bi pomenila 4,8-odstotni padec BDP-ja.

Blaga pandemija, podobna tisti ob izbruhu hongkonške gripe v letih 1968 in 1969, bi ubila 1,4 milijona ljudi in prvo leto BDP zmanjšala za 0,7 odstotka. Srednje resna pandemija, podobna azijski gripi v letih 1957 in 1958, pa bi povzročila smrt 14,2 miljona ljudi in svetovne ekonomske aktivnosti zmanjšala za dva odstotka.

Na zmanjšanje gospodarskih aktivnosti bi v primeru resne pandemije najbolj vplivalo spremenjeno vedenje potrošnikov. Po predvidevanjih Svetovne banke bi izogibanje potovanjem z letalom, restavracijam in množičnemu transportu lahko predstavljalo 60 odstotkov izgube med pandemijo.

Izbruh sarsa - kazalec vpliva na gospodarstvo
Pandemijo sarsa je Svetovna zdravstvena organizacija objavila marca 2003. V tem času so odkrili 8.000 primerov bolezni, ki je zahtevala 800 smrtnih žrtev. Najvidnejši vpliv bolezni se je odrazil v panogi turizma in širšega potrošništva v najbolj prizadetih državah, v Hongkongu, na Kitajskem in v Maleziji. Zaradi sarsa sta Singapur in Hongkong leta 2003 zdrsnila v recesijo.

Sars je prizadel tudi Kanado, Južno Afriko, Švedsko, Francijo in ZDA. Azijska investicijska banka je izračunala, da je območje zaradi izbruha virusa utrpelo 0,6-odstotni padec GDP-ja v letu 2003, kar številčno pomeni 18 milijard evrov. Izguba se je najbolj poznala pri upadu turističnih obiskov (od 20- do 70-odstotni padec v letu 2003), kar je pomenilo 15 milijard dolarjev izgube.

Sars na borze ni imel pretiranega vpliva, najverjetneje zato, ker je panika trajala le četrtino leta in ker so se vlade odzvale dokaj hitro. Kljub vsemu pa je vrednost singapurskega dolarja padla za štiri odstotke, nato pa si je valuta opomogla.

Aleksandra K. Kovač
aleksandra.kovac@rtvslo.si