Vse več ljudi se ob obisku tujega kraja namesto za hotel odloči za najem zasebne sobe ali stanovanja, kar omogočajo spletni portali, kot sta Airbnb ali Roomorama. Prek spletne strani airbnb.com je na voljo več kot milijon sob oziroma stanovanj v več kot 190 državah.

V Sloveniji tovrstno oddajanje sob in stanovanj precej otežuje zapletena zakonodaja, na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pa napovedujejo spremembe.

Vse več gostov v obeh smereh
V družbi Airnbnb pravijo, da se je v zadnjem letu število gostov, ki so z njeno pomočjo našli namestitev v Sloveniji, povečalo za 140 odstotkov. Število gostov iz Slovenije, ki so tako potovali v katero od drugih držav, se je okrepilo za 130 odstotkov. "Slovenija je trg z veliko zmogljivostjo, v zadnjem letu je bila opazna hitra rast. Najdejavnejši obiskovalci prihajajo iz Nemčije, Velike Britanije, ZDA, Francije in Italije," so povedali v podjetju.

Na gospodarskem ministrstvu priznavajo zmogljivosti takšne dejavnosti. "Ni dvoma, da je tovrstno trženje nastanitvenih zmogljivosti v zadnjem obdobju v porastu in da predstavlja tako izziv kot tudi priložnost za obogatitev ponudbe. Obenem pa se mora novostim čim bolj prilagoditi tudi ustrezna zakonodaja," so sporočili.

Ponudba zasebnih sob in stanovanj, vključno s spletno ponudbo, je urejeno z zakonom o gostinstvu in stanovanjskim zakonom. Prvi je v pristojnosti gospodarskega ministrstva, drugi pa ministrstva za okolje in prostor. Izbira ustrezne oblike sprejemanja gostov oziroma pravne podlage je prepuščena ponudniku, pri čemer se zahtevani pogoji za eno ali drugo obliko ponudbe med seboj precej razlikujejo.

Dejavnost sobodajalstva se tako po zakonu o gostinstvu lahko opravlja na temelju vpisa v poseben register pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), kjer veljata omejitvi glede obdobja in števila ležišč, ali pa v kateri izmed drugih statusnih oblik (na primer s. p. in d. o. o.), kjer teh omejitev ni.

Za opravljanje dejavnosti sobodajalstva morajo biti izpolnjeni minimalni tehnični pogoji, kategorizacije, v večstanovanjskih objektih je potrebno soglasje sosedov, voditi je treba knjigo gostov in obračunavati turistično takso.

Ureditev področja oddajanja sob je sicer kompleksna. Prepleta se vrsta predpisov z drugih področij, še posebej s pristojnosti ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za finance.

Na gospodarskem ministrstvu si prizadevajo, da bi te pogoje čim bolj poenotili. Tega pa ni mogoče doseči brez spremembe predpisov. V ta namen že potekajo dejavnosti, ki jih usklajuje ministrstvo za javno upravo. "Na izvedenih pogovorih so bila že evidentirana najpomembnejša odprta vprašanja, povezana s sprejemanjem gostov v stanovanjih in zasebnih hišah, kot tudi mogoče rešitve. Stekle so tudi že prve dejavnosti za poenostavitev in poenotenje pogojev za opravljanje te dejavnosti, pri čemer pa na odzive posameznih resorjev do predlaganih rešitev še čakamo," so še sporočili z ministrstva.

Zaradi zapletenih predpisov ni vse zakonito
Kot je pojasnil eden od ponudnikov prek Airbnb-ja, ki ni želel biti imenovan, zaradi obilice birokratskih ovir le redkokdo v Sloveniji prek Airbnb-ja oddaja povsem zakonito.

"Davki so tu še najmanjša ovira, saj so relativno nizki, bolj gre za zbiranje soglasij etažnih lastnikov, prijavo dejavnosti, različne druge prijave (policiji, občini, priglasitev pogodb finančni upravi in podobno), kategorizacija stanovanja z zvezdicami in tako naprej," je za Slovensko tiskovno agencijo dejal sogovornik, ki si sam tvorno prizadeva za spremembe na tem področju.

Ljudje ne oddajajo na črno zato, ker ne bi želeli plačati davka, temveč zato, ker se bojijo kazni, ker ne morejo izpolniti drugih zahtev. "Najbolj neživljenjski je predpis o registraciji za DDV, saj finančna uprava utopično pričakuje, da se bodo vsi uporabniki Airbnb, ki tam oddajajo sobe, registrirali kot zavezanci za DDV," pravi sogovornik.

20 hotelov s po 100 sobami
V Sloveniji naj bi bilo delujočih okoli 2.000 oglasov za nastanitve na Airbnb-ju. "Če stvar postavimo v perspektivo - v Sloveniji trenutno tako obstaja 20 velikih hotelov s po 100 sobami, in od večine teh država po svoji krivdi nima nič. In namesto da bi se spraševali, zakaj ljudje ne prijavljajo svojih turistov, se raje gredo represijo, saj tako delovna kot davčna inšpekcija že pregledujeta nekatere sobodajalce," je kritičen sogovornik.

Enotni portal - elegantna rešitev?
Ena izmed mogočih rešitev, ki bi odpravile del težav, bi bila vzpostavitev enotnega portala, kjer bi se gosti prijavili enkrat, podatke pa bi iz baze nato lahko črpale ustrezne vladne službe, vključno s policijo. Prek portala bi se lahko obračunala turistična taksa in se samodejno poravnala preko kreditne kartice. "Če želi država res gladko zaslužiti denar, lahko omogoči uvoz baz iz najpopularnejših servisov, kot sta Airbnb in Booking.com," pojasnjuje sogovornik.

Država bi morala ljudi spodbujati k ukvarjanju s pridobitno dejavnostjo in za to tudi ponuditi promocijsko podporo. "Trenutno pa ni tako, in dokler se ne bodo razmere uredile in pravila posodobila, stanja ne bo popravila nobena akcija raznih inšpekcij, denar pa bo ostal nepobran. Vesel sem, da je moja iniciativa sprožila spremembe, bojim pa se, da bodo te le kozmetične," je še poudaril sogovornik.