Donos do dospelosti slovenske desetletne obveznice je bil še sredi marca okoli petodstoten. Po finančnem kolapsu Cipra, ko so se pojavila ugibanja, da je naslednja v vrsti za finančno pomoč Slovenija, pa se je začel močno zviševati.

Za kratek čas je aprila celo presegel psihološko mejo sedmih odstotkov, ki po mnenju stroke državam dolgoročno ne omogoča vzdržnega zadolževanja. Slovenija je imela tako visoke obresti avgusta lani, ko so se že zelo približale osmim odstotkom.

Zahtevana donosnost pa je znova upadla na začetku maja, ko je Slovenija uspešno izdala za milijardo dolarjev petletnih obveznic in za 2,5 milijarde dolarjev 10-letnih dolarskih obveznic.

Padec BDP-ja dvignil obresti
Obresti na vrednostne papirje so se ponovno dvignile po novici, da se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) v letošnjem prvem četrtletju na letni ravni skrčil za 4,8 odstotka, in so v petek znova presegle šest odstotkov.

Sicer pa se je dvignil donos do dospelosti desetletnih obveznic tudi v nekaterih drugih članicah evrskega območja. Obrestna mera na italijanske papirje se je zvišala na 4,20 odstotka, na portugalske na 5,82 odstotka, na španske pa na 4,51 odstotka.