Likvidnostni šok je iz dneva v dan hujši, poudarjajo v Obrtni zbornici in Klubu slovenskih podjetnikov, kjer njihovi člani potrebujejo hitra likvidnostna sredstva in jamstva za nova posojila. Manjšim podjetjem z globokim padcem prihodkov, ki bankam ne morejo ponuditi zavarovanj in na računu nimajo veliko denarja, je izjemno težko izplačati plače in druge stroške. Likvidnostni ukrepi so v pripravi, vendar nekaterih takojšnjih zagat ne morejo rešiti.
Do 14. aprila je zavod za zaposlovanje prejel vloge delodajalcev, ki okrog 70.000 zaposlenih napotujejo na začasno čakanje na delo; veliko jih je gostincev. Pred njimi je izplačilo marčevskih plač, država jim bo nadomestila pokrila šele 10. maja. Od kod v vmesnem času vzeti denar? Ne preseneča, da nekateri ne bodo pravočasno pokrili obveznosti. Kreditne linije iz SID banke in slovenskega podjetniškega sklada še niso vse pripravljene. Njihova priprava zahteva čas. Likvidnostni sveženj je šele v pripravi, komercialne banke pa v teh pogojih tudi ne nudijo svežih sredstev, razlaga svetovalec Domen Prašnikar iz podjetja VALIOR.
"Velik del komercialnih bank je bil zaposlen s procesiranjem moratorijev in se z novimi sredstvi in podeljevanjem novih kreditov skoraj ne ukvarjajo, izjemoma v določenih bankah dajo neke manjše zneske dobrim strankam. Po domače povedano, če ima podjetje nekaj milijonov prometa in je dobro stoječe, pa mu zmanjka nekaj malega likvidnosti, lahko relativno hitro dobi od 50 tisoč do 100 tisoč evrov. Poudarjam tudi, da vse banke, ne glede na specifične razmere zaradi bolezni covid-19, pričakujejo neka kakovostna zavarovanja. Še posebej manjšim podjetjem, ki nimajo posebnih zavarovanj in so v najetih prostorih, je izredno težko priti do likvidnosti," je izjavil Prašnikar.
Plačilna nedisciplina, vsaj na krajši rok, je realnost.
"To je, skratka, relativno negotova situacija za tista podjetja, ki so imela malo rezerv, ki nimajo kakovostnih zavarovanj ali terjatev, da bi jih prodali, in nimajo posluha pri svoji komercialni banki."
Prašnikar poudarja, da trenutno vsa podjetja potrebujejo likvidnost in da vlada ter strokovna skupina pod vodstvom Mateja Lahovnika verjetno pravilno računata, da bo likvidnostna podpora velikim sistemom pomagala tudi njihovim dobaviteljem, torej malim in srednje velikim podjetjem.
Ključna bo še jamstvena shema države, ki bo bankam olajšala odločitev za odobravanje posojil. Manjša podjetja in nekateri ekonomisti pa poudarjajo, da bi bilo poleg likvidnosti velikim treba poskrbeti za izjemno likvidnostno lajšanje malim poslovnim subjektom. Slovenski podjetniški sklad (SPS) sicer pomaga z jamstvi za bančna posojila s subvencijo obrestne mere, vendar nima na razpolago hitrih premostitvenih posojil, ki bi jih takoj dal gostinskim lokalom, frizerjem, avtomehanikom in drugim. Po nekaterih ocenah bi moral imeti SPS takoj, ne šele maja ali junija, za manjše subjekte na razpolago in pripravljenih 100 milijonov evrov. Likvidnostni ukrepi so sicer del prihajajočega drugega zakonskega svežnja, ki ga bo vlada obravnavala čez štiri ali pet dni.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
