Po predlogu, ki ga je državni zbor 28. septembra na izredni seji ocenil kot primernega za nadaljnjo obravnavo, bi TEŠ pri Evropski investicijski banki (EIB) najel 440 milijonov evrov posojila, za katerega bi jamčila država. S predlogom zakona o poroštvu države pa se ni strinjalo sedem članov odbora, medtem ko ga je podprlo pet članov.

Odbor pa je potrdil predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki med drugim jasneje določa modele vrednotenja nepremičnin. Spremembe zakona o posojilu Grčiji so umaknili z dnevnega reda.

Poslanci v strankah razdeljeni
Poroštvu sta nasprotovala poslanca SD-ja Luka Juri in Matevž Frangež ter Alojzij Potočnik (Zares). Izpostavili so sume o nepravilnostih pri vodenju projekta in vprašanje ekonomičnosti projekta oz. cene elektrike glede na alternative in odločitev države o prehodu na obnovljive vire energije.

Župan Velenja in SD-jev poslanec Bojan Kontič je zatrjeval, da je projekt dober in da je že tri leta znano, da bo potrebno državno poroštvo, če želijo naložbo končati v načrtovanem obsegu.

Radovan Žerjav (SLS) je ocenil, da finančni sektor trenutno verjame edino v energetske projekte, zato meni, da bi bila ustavitev projekta v tej fazi najslabša odločitev. Na glasovanju se je vzdržal, pred tem pa je pojasnil, da se mu ne zdi primerno sprejemati tako pomembne odločitve pred predčasnimi volitvami, "ko je v politiki veliko populizma, demagogije".

"Po svoji vesti "so glasovali poslanci SDS-a,ker so bila njihova mnenja glede zakona deljena. Zvonko Černač pa je pojasnil, da ne odločajo več o vsebini projekta ampak o ceni, ali bo projekt "še dražji ali manj dražji" in opozoril, da so "pozabili" na napovedan referendum, če bo zakon sprejet, kar bi zadržalo zakon, nastala škoda pa bi bila velika.

Glede stroškov pri morebitni ustavitvi projekta je direktor TEŠ-a Simon Tot pojasnil, da bi ustavitev pomenila 1,8 milijarde stroškov, v primeru dokončanja pa stroškov za državo sploh ne bi bilo. Ob tem je zatrdil, da Slovenija "ne bi preživela" brez energije iz termoelektrarn in poudaril, da je uvoz elektrike možen, če je elektrika na voljo in če so zagtovljene prenosne poti.

Brez teša po Totovem prepričanju ne bo šlo v luči Nacionalnega energetsdkega programa do leta 2054, Matjaž Janežič, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) pa je dejal, da bi v tem primeru morali v Sloveniji zagotoviti okoli 3500 GWh energije in da so vsi alternativni viri odvisni od vremenskih pogojev. Dodal je še, da vsak mesec zaostanka pri realizaciji pomeni dodatnih šest milijonov evrov stroškov.

Projektu so naklonjeni tudi v agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), kjer po besedah Marka Goloba po pregledu dokumentacije niso ugotovili, , da je bil projekt voden netransparentno. Teš in Premogovnik Velenje sta na svojih področjih "vrhunski organizaciji" sta po njegovih besedah ugotovili EIB in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki sta se za financiranje projekta odločili na podlagi študij, ki sta jih naročili in "sramota za Slovenijo bi bila, če bi zavrnili to posojilo pod takšnimi pogoji," je sklenil Golob.

"Pogosto enega modela vrednotenja ni mogoče uporabiti"
Odbor je razpravljal o predlogu novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin in jo dopolnil na podlagi opozoril zakonodajno-pravne službe DZ-ja. Novela na podlagi izkušenj s prvim poskusnim izračunom spreminja modele vrednotenja, in sicer jih veže na rabo nepremičnine, ne več na vrsto nepremičnine. Za posamezno vrsto nepremičnin, npr. ko gre za kombinacijo stanovanjske in poslovne rabe, namreč pogosto ni mogoče uporabiti enega samega modela vrednotenja, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar.

Predlog novele tudi poenostavlja postopek obveščanja o poskusnem izračunu, saj ne bi bila več obvezna razgrnitev modelov vrednotenja po občinah. Poleg tega obvestil ne bi več prejele občine in država, ki bi podatke lahko preverjale elektronsko.

Na končno izračunano vrednost ugovor ne bi bil mogoč
Po novem bi o končni izračunani vrednosti nepremičnine obvestili vse lastnike, ne le tiste, ki so podali pripombe k poskusnemu izračunu. Na končno izračunano vrednost ne bi bilo več mogoče podati ugovora. Po uradni uveljavitvi modelov vrednotenja bi bilo na vrednost nepremičnine mogoče vplivati le še s spremembo podatkov o nepremičnini in z opozorilom na morebitne napake v izračunu.

O kupoprodajnih poslih z nepremičninami, za katere je bil obračunan DDV, ne bi bili več obvezani obveščati notarji in nepremičninski posredniki. Bi pa o teh poslih z nepremičninami morali poročati prodajalci teh nepremičnin.

Novela uvaja sistematično evidentiranje najemnih poslov, saj bi bili najemodajalci, ki so fizične ali pravne osebe oz. upravljavci nepremičnin v lasti države, ali upravniki obvezani v evidenco trga nepremičnin pošiljati podatke o najemnih poslih.