Anton Majzelj naj ne bi imel enakih pogledov na razvoj Mobitela kot nadzorni svet. Foto: RTV SLO
Anton Majzelj naj ne bi imel enakih pogledov na razvoj Mobitela kot nadzorni svet. Foto: RTV SLO

Majzljeva odstavitev je po mojem mnenju poslovna odločitev nadzornega sveta, za katero gotovo obstajajo utemeljeni razlogi.

Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo
Vrata rdeče rakete, kakor se je nekoč poimenoval Mobitel, bodo za njegovega očeta odslej zaprta. Foto: RTV SLO
Mobitel je v času monopola ponujal telefonijo predplačnikom po 129 tolarjev na minuto. Z mobilnimi telefoni je bilo mogoče le telefonirati, dodatnih storitev ni bilo. Aparati so bili bistveno dražji kot v tujini. Foto: EPA
Dremelj je bil prvi direktor Simobila. Kariero je oplemenitil z naskokom na prvi stolček Telekoma, družbe, ki mu je bila nekoč trn v peti. Foto: RTV SLO

Anton Majzelj je oče slovenske mobilne telefonije. Skupaj s sodelavci je zaslužen za petnajst let uspehov Mobitela in za to mu izrekamo vse spoštovanje in priznanje. Žal pa se naša mnenja in pričakovanja glede prihodnosti družbe /.../ razhajajo.

Bojan Dremelj

Po seji nadzornega sveta je Dremelj, prvi mož Telekoma, povedal, da je Anton Majzelj zaslužen za 15 let uspehov Mobitela, a da se mnenja glede prihodnosti družbe žal razhajajo, zato vidi nadzorni svet rešitev le v oblikovanju novega vodstva. Pri tem naj bi namigoval na ambicije pri širitvi na tuje trge in privatizacijo skupine Telekom.

O prihodnosti Telekoma je Dremelj dejal, da razmišljajo o zbliževanju hčerinskih družb; na mizi je trenutno načrt integracije Siola v Telekom. Majzelj komentarjev ne daje, njegov naslednik pa še ni javno znan.

Strokovni ali politični razlogi za razrešitev?
Uradni razlogi za odstavitev so razhajanja mnenj in načrtov glede prihodnosti največjega slovenskega mobilnega operaterja oz. skupine Telekom Slovenije, so sporočili z Mobitela. Analitiki pa opozarjajo, da gre v ozadju verjetno za politično motivirano kadrovanje v še enem od večinsko državnih podjetij. Majzelj namreč velja za človeka, ki je bližje politični levici kot desnici. Da je bil Majzelj odstavljen zaradi političnih razlogov meni tudi Pavel Gantar iz LDS-a, ki pravi, da so navedeni razlogi le kulisa.

Namigi in ugibanja o Majzljevem odhodu so se pojavila že jeseni 2004 ob prvih napovedih politično motiviranih kadrovanj. Analitiki so na Telekom Slovenije vedno gledali kot na tradicionalno politično trdnjavo, Majzljeva usoda pa je po zmagi Janševega SDS na zadnjih parlamentarnih volitvah začela dobivati končno podobo še ob opozorilih na za nekatere sporno sodelovanje Mobitela s podjetji Ultra, Avto Phone, Agencijo 41 in Bados Consultingom, zaradi katerega je v Telekomu potekala celo izredna revizija, ki ni ugotovila nezakonitosti.

Pred Majzljevo razrešitvijo so se sredi marca zgodile odmevne menjave na vrhu Telekoma. Predsednik uprave Libor Vončina je odstopil, uradno iz osebnih razlogov. Zamenjal ga je Dremelj. Zaradi poslovnih vzrokov je odšel tudi vodja Telekomovih nadzornikov Miro Rozman, ki ga je nasledil Žiga Turk.

Še pomnite čase, ko je minuta stala 129 SIT?
Dremelj je pred Telekomom do prevzema Avstrijcev vodil Mobitelovega največjega konkurenta, družbo Simobil. Zdaj se je povzpel na mesto direktorja družbe, ki jo je pred leti obtoževal monopolnega obnašanja na trgu. Le redki se bodo danes še spominjali, da je pred prihodom konkurence minuta pogovora v Mobitelovem omrežju predplačnike stala astronomskih 129 tolarjev. To je bilo leta 1998, ko so bile plače v Sloveniji precej nižje od današnjih. Mobitel takrat svojim predplačniškim uporabnikom tudi ni ponujal najbolj osnovnih storitev, kakršno je pošiljanje SMS-ov, prikaz klicujočega (CLIP) ali uporaba mobilnega telefona v tujini.

Tudi pri naročnikih ni bilo dosti bolje. Paket prosti čas je leta 1998 za dobre tri tisočake naročnine ponujal telefonijo podnevi po 80 tolarjev na minuto znotraj Mobitelovega omrežja. Če je uporabnik želel telefonski predal, je doplačilo znašalo 1.065 tolarjev na mesec. O mobilnih telefonih za drobiž, ki so ob sklenitvi naročnine na voljo danes, so v tistih časih uporabniki lahko le sanjali. Vsi aparati so morali imeti t. i. A-test, tako da je bila uporaba "netestiranih" oz. z drugimi besedami cenejših mobilnih telefonov iz tujine nedovoljena. Če ste želeli skleniti naročnino, ste Mobitelu celo morali predložiti na vpogled vaš aparat in tako dokazati, da ima A-test. Prihod Simobila je razmere spremenil. Mobitel je svoje cene čez noč drastično znižal in vpeljal intenzivno marketinško kampanjo ter onemogočil uspešen štart konkurence.

Mobitel z 1,2 milijona uporabniki in licenco UMTS
Mobitel je začetnik mobilne telefonije v Sloveniji, saj je bilo podjetje registrirano istega leta, kot se je Slovenija osamosvojila. Trenutno je največji operater GSM-omrežja in edini nosilec koncesije za omrežje tretje generacije UMTS, za katero je pred časom državi plačal astronomsko vsoto 22 milijard tolarjev. Mnogi so takrat namigovali, da je država denar za koncesijo prenesla le iz enega žepa v drugega, saj je večinski lastnik Mobitela država.

Mobitel obvladuje visok delež na trgu mobilne telefonije in tudi v primerjavi s podjetji v podobnih tržnih razmerah posluje dobro, čeprav revizorji menijo, da bi lahko glede na položaj dosegal še višje dobičke. Med predplačniki ima podjetje nekaj več kot 550 tisoč uporabnikov, naročnikov pa je slabih 720 tisoč. Mobitel ima tudi tri hčerinske družbe. Podjetje Planet 9 mu dobavlja vsebine za mobilne telefone, z Novo KBM ponuja mobilno plačevanje M-Pay, vstopil pa je tudi na področje, netipično za visokotehnološka podjetja: pridelavo morske soli.

Majzljeva odstavitev je po mojem mnenju poslovna odločitev nadzornega sveta, za katero gotovo obstajajo utemeljeni razlogi.

Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo

Anton Majzelj je oče slovenske mobilne telefonije. Skupaj s sodelavci je zaslužen za petnajst let uspehov Mobitela in za to mu izrekamo vse spoštovanje in priznanje. Žal pa se naša mnenja in pričakovanja glede prihodnosti družbe /.../ razhajajo.

Bojan Dremelj