Protikoronaski sveženj ukrepov je spodbuden za gospodarstvo, ocenjujejo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Zadovoljni so, da vlada ni pozabila na mala in mikropodjetja ter samozaposlene. ”Kot je danes na tiskovni konferenci poudarila vlada, so slovenski obrtniki in samostojni podjetniki hrbtenica naše države. Veseli nas, da vlada ni prelomila svoje obljube in bo poskrbela za vse slovenske obrtnike in podjetnike ter zaposlene v malem gospodarstvu. Od kondicije gospodarstva po koncu epidemije je odvisno, kako hitro bomo svoja življenja spravili nazaj v neke normalne okvirje,” je sveženj komentiral predsednik OZS-ja Branko Meh, ki poziva vse slovenske državljane, naj po koncu epidemije pomagajo spodbuditi slovensko gospodarstvo in kupujejo slovenske storitve ter proizvode.

Samozaposlenim, ki so prizadeti zaradi epidemije, bodo tako odpisali prispevke za socialno varnost oziroma jih bo namesto njih krila država, prav tako pa jim bo država izplačala temeljni mesečni dohodek, za mesec marec 350 evrov, za april in maj 2020 pa 700 evrov.

Delavci na čakanju doma

OZS pozdravlja tudi ukrep vlade, ki bo poskrbel za delavce na čakanju doma. Država jim bo plačala nadomestilo plač in vse prispevke. Pogoj je, da so v prvem polletju prihodki upadli za več kot 20 odstotkov glede na enako obdobje lani in da v drugem polletju ne dosežejo več kot 20 odstotkov rasti prihodkov glede na isto obdobje lani.

Spodbudno je tudi to, da bodo delavci, ki delajo in so ogroženi zaradi epidemije, dobili krizni mesečni dodatek za delo v vrednosti 200 evrov, ki pa ne bo obdavčen. Za te delavce bo država plačala prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

V OZS-ju pa v drugem svežnju ukrepov pričakujemo še, da bo država reševala tudi likvidnost podjetij. Še vedno pa si želijo, da bi tudi za lizing hiše veljal enak ukrep kot za banke, to je preložitev obveznosti za eno leto. Proti koncu epidemije bo potreben tudi načrt za temeljito zaščito vseh, ki se vračajo na delo, je za Radio Slovenija poročala Erna Strniša. Predsednik OZS-ja Meh pa kljub temu opozarja na nekatere težave, ki jih še imajo: "To so najemnine, elektrika, stavbna zemljišča, vse, kar moramo plačevati obrtniki in podjetniki. Če nič ne proizvajaš, tudi nimaš od kje vzeti".

Pozabljeni prekarci

A če je vlada upoštevala samozaposlene, vseh oblik zaposlitev vendarle ni zajela, pravi Tea Jarc, Sindikat Mladi plus: "Še vseeno niso naslovljeni vsi prekarci, ki morda delajo prek pogodb civilnega prava, torej avtorskih ali podjemnih pogodb. Še vedno pa tudi študentje niso razumljeni kot delavke in delavci."

Zakon je treba še preučiti, a kot kaže, vse kategorije državljanov niso omenjene, opozarja tudi Lidija Jerkič, Zveza svobodnih sindikatov: "Treba bo še enkrat preučiti, kaj je s tistimi, ki so na zavodu za zaposlovanje od meseca marca. Gre za prenehanje delovnih razmerij, ki so že posledica razglašene epidemije. Kaj se zgodi s pravicami tistih, ki se jim meseca aprila izteče denarno nadomestilo?" Pozdravljajo pa osnovne rešitve glede čakajočih, nagrajevanja, prevzemanja bremen prispevkov.

Klub slovenskih podjetnikov pozdravlja ukrepe

Ukrepi vlade so pravi, so zapisali tudi v Klubu slovenskih podjetnikov, slediti pa morajo hitro še drugi, opozarjajo. Omogočajo preživetje podjetij v najtežjem obdobju epidemije in hkrati ohranitev delovnih mest. Razbremenjujejo podjetja in ohranjajo socialno varnost. Slovenija tako zelo hitro sledi podobnim ukrepom drugih držav, ki sprejemajo podobne ukrepe za čas, ko se je gospodarstvo drastično upočasnilo.

Podjetja, ki so največji bolniki, dobivajo dodaten kisik, imamo tri mesece časa do naslednjih korakov, je za Radio Slovenija poročala Erna Strniša. Goran Novkovič iz Kluba slovenskih podjetnikov pravi, da bo bistven drugi sveženj ukrepov: "Tisto, kar bo ključno v naslednjem obdobju, je, da bomo poskrbeli za likvidnostne in druge ukrepe, ki bodo omogočili, da bodo podjetja v čim vitalnejši kondiciji, ko bo konec pandemije. To je zelo pomembno zaradi mednarodne konkurenčnosti."

Med sprejetimi ukrepi pozdravljajo zlasti nadomestilo za vse zaposlene na čakanju, odpis akontacije dohodnine in plačilo vseh prispevkov s strani države, spodbude za vse zaposlene, ki v kriznih razmerah še naprej opravljajo svoje delo, nadomestilo bolniške odsotnosti v breme ZZZS-ja v času epidemije in nadomestilo za samozaposlene.

V nadaljevanju pa je po njihovih besedah treba sprejeti še drugi korak, in sicer uveljavitev likvidnostnih ukrepov za ohranitev vrednosti podjetij, zlasti za panoge, ki bodo najbolj prizadete, kot je turizem. Pripraviti pa je treba tudi operativne zdravstvene protokole za delovanje gospodarstva po ublažitvi epidemije. Z zdajšnjim prvim valom ukrepov bodo najbolj prizadeta podjetja priklopljena na respiratorje, z drugim pa bo podjetjem treba pomagati z blažjimi zdravili, so še zapisali.