Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v poročilu o trgu dela v državah OECD ugotavlja, da je med krizo in v prvi fazi okrevanja stopnja brezposelnosti v 12 članicah ostala dve odstotni točki ali več nad predkrizno ravnjo.
Dolgotrajna brezposelnost in večanje deleža brezposelnih pa bi lahko na dolgi rok odvrnila ljudi od iskanja dela in povzročila njihov trajen umik s trga dela, To tveganje je največje med mladimi in nižje izobraženimi delavci, so zaskrbljeni v OECD-ju.

Manj davkov, več delovnih mest
Med predlogi politik, s katerimi bi lahko države zmanjšale takšna tveganja, OECD izpostavlja povečanje povpraševanja po delovni sili. Za znižanje stroškov dela organizacija kot verjetno najučinkovitejši ukrep predlaga začasno in ciljno usmerjeno znižanje obdavčitve, npr. za nove zaposlitve. Na daljši rok so lahko znižanja stopnje za socialne prispevke del širše, prihodkovno nevtralne davčne reforme.

Višja davčna obremenitev namreč povzroča višjo brezposelnost, ugotavlja OECD, pri čemer je ta učinek večji v državah, kjer se kolektivno dogovarjanje odvija na ravni dejavnosti in nato izid pogajanj velja za vsa podjetja v panogi, ne glede na to, ali so njihovi delavci člani sindikata ali ne.

Države naj nudijo tudi podporo
OECD med mogočimi ukrepi navaja tudi aktivne politike na trgu dela, med drugim zagotavljanje zadostne podpore iskalcem zaposlitve in poklicnega usposabljanja, kar bi lahko koristilo predvsem mladim, ki so tudi med najbolj ogroženimi skupinami. Ukrepi naj bodo predvsem v državah z največjimi omejitvami pri proračunskih izdatkih ciljno usmerjeni.

Organizacija navaja analize, po katerih stroga delovna zakonodaja sicer pomaga ublažiti šoke ob padcu gospodarstva, vendar hkrati ohranja trdovratnost brezposelnosti. Države s strogo zakonodajo, ki ureja delovna razmerja, naj bi zmanjšale razkorak med varnostjo rednih in začasnih zaposlitev.