"Na ministrstvu menimo, da novi stanovanjski zakon vsebuje rešitve, katerih uresničitev je nujna za vzpostavitev delujoče stanovanjske politike in zagotovitev zadostnega števila dostopnih najemnih stanovanj, zato pričakujemo, da bo sprejetje novega stanovanjskega zakona med ključnimi prioritetami naslednje vlade," so za STA povedali na ministrstvu.

Po analizi pripomb iz javne obravnave osnutka zakona, ki je potekala od sredine oktobra do konca novembra, se je ministrstvo odločilo za izvedbo delovnih posvetov. Namen posvetov, ki so potekali v drugi polovici januarja, je bil podrobneje predstaviti razloge za izvedbo novosti, se seznaniti z utemeljitvami prejetih predlogov in uskladiti stališča pred posredovanjem predloga zakona v medresorsko usklajevanje.

"Na podlgi ugotovitev in sklepov z delovnih posvetov ter drugih analiziranih pripomb iz javne obravnave bomo na ministrstvu pripravili dopolnjeni osnutek SZ-2, ki bo predmet ponovljene javne obravnave. Ta je bila skupaj z medresorskim usklajevanjem predvidena za marec 2020," so povedali.

Kakšne bodo spremembe predloga?

O tem, kako bo predlog spremenjen glede na osnutek iz prve javne obravnave, še ne morejo govoriti, ker da se s posameznimi deležniki še usklajujejo.

Kot so na začetku decembra povedali na ministrstvu, so v javni obravnavi prejeli okoli 400 pripomb, od tega približno 300 od fizičnih oseb, preostale pa od pravnih oseb. Pripombe so se nanašale na vse vsebinske sklope osnutka, pri čemer se jih je največ navezovalo na področje upravljanja večstanovanjskih stavb in na delitev obratovalnih stroškov.

Osnutek, kot je bil v javni obravnavi, med drugim predvideva zamenjavo sedanje neprofitne najemnine s stroškovno, ustanovitev javne najemniške službe ter zvišanje omejitve za zadolževanje republiškega in občinskih stanovanjskih skladov za gradnjo stanovanj. Novosti so predvidene tudi glede upravljanja večstanovanjskih stavb, med drugim glede potrebnih soglasij in mandata upravnika stavbe, zakon pa naj bi opredelil tudi pogoje za stanovanjske zadruge.