Člana strokovne skupine, ki je pripravljala šesti sveženj t. i. protikoronske zakonodaje, Jure Knez (Dewesoft) in Dušan Olaj (Duol) sta na vladni novinarski konferenci predstavila poglede gospodarstva v povezavi z zdravstveno krizo zaradi epidemije covida-19.

Knez je poudaril, da so se v podjetjih že v prvem valu poskušali čim bolje opremiti, saj se zavedajo, da moramo ustvarjati dodano vrednost.

"Najlažje bi bilo ostati doma in vzeti državno pomoč, a po mojem mnenju bi s tem padli v še hujši vrtinec, iz katerega ne bi bilo vrnitve," je dejal.

V Dewesoftu so po njegovih besedah imeli do zdaj 10 primerov okužbe z novim koronavirusom od stotih zaposlenih. Vsi so v podjetje okužbo vnesli od zunaj in z ukrepi so preprečili širjenje znotraj podjetja. "S pravilnim ravnanjem se da delati, da se živeti in da se ustvarjati," je poudaril.

"Zavedati se moramo tudi, da smo z ukrepi zapiranja prišli do meje, mislim, da nihče ne verjame, da zapiranje tehničnih trgovin bistveno vpliva na širjenje virusa. Živimo tudi na Balkanu in striženje doma je lahko bistveno nevarnejše kot striženje v salonu z ukrepi," je opozoril.

V strokovni skupini so tako že predlagali, da se aktivira trg dela in da se zaposlijo čakajoči na delo in brezposelni.

"Delovna zakonodaja je zastarela in neprimerna za današnji čas. Zdi se mi neprimerno, da v kuhinjah domov za ostarele delajo okužene osebe, v gostinstvu pa je to prepovedano, to je treba urediti. Kot kaže zgodovina, bodo preživeli tisti, ki so se bili sposobni prilagoditi. Če bi na koncu lahko izbral, bi raje izbral učinkovito in fleksibilno gospodarstvo kot finančna sredstva za ponovni zagon gospodarstva," je dodal Knez.

Zaščita zaposlenih je bilo glavno vodilo

Dušan Olaj, direktor podjetja Duol, pa je opozoril, da je bistveno bolj žalostno kot vsakodnevne okužbe to, da je praktično 100 odstotkov gospodarstva okuženih s covidom. Od vsega začetka, ko so se lotevali te naloge, pravi Olaj, je bilo glavno vodilo zaščititi zaposlene, osnovno celico sistema.

"Na tem je temeljilo vse tisto, kar je bilo vključeno v sveženj PKP1. Po tem smo se lotili PKP2, kjer smo se lotili zaščite podjetij. Nič, kar koli ta trenutek počne ta vladna svetovalna skupina, nič, kar počne vlada, ne počne drugače, kot to počnejo nam sosednje države. Edina razlika je v implementaciji ali realizaciji ukrepov. Tam pa moramo upoštevati, da žal ta trenutek naš državni aparat ali javna uprava še nista pri tisti operativnosti kot v sosednjih državah, " je dejal in poudaril, da sta pomoč in podpora finančne uprave, vseh podpornih služb na ministrstvu za finance, na ministrstvu za delo, izjemni.

"V razmeroma kratkem času moramo analizirati ogromno ukrepov in jih spraviti v zakonsko sliko. Brez te podpore to ne bi bilo mogoče. Vseskozi je tisto, kar je naše glavno vodilo, da peljemo ukrepe smiselno naprej. Pred seboj imate PKP6 in sledi mu PKP7," je dodal Olaj.

GZS in OZS vztrajata pri zamrznitvi minimalne plače

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so za šesti protikoronski zakon pripravili več predlogov dopolnil, med njimi je preložitev uveljavitve določil zakona o minimalni plači. Predlagajo tudi popravke ukrepa delnega kritja fiksnih stroškov podjetij s širitvijo kroga upravičenih podjetij na vsa, ki so v zadnjem četrtletju imela več kot 30-odstotni upad prodaje.

Zavzeli so se tudi za izboljšanje poroštvene sheme, da bi bila ta dostopnejša malim podjetjem, predlagajo tudi dvig višine poroštva za posamezno posojilo na 80 odstotkov glavnice posojila za veliko podjetje in 90 odstotkov za mikro-, majhno ali srednje podjetje. Za najmanjše igralce s posojilom do 200.000 evrov bi država nudila poroštvo za celotno posojilo. Znižali bi tudi obrestno mero na dolgoročna posojila za 25 za mala oz. 50 bazičnih točk za velika podjetja.

GZS predlaga še podaljšanje ukrepov delnega povračila nadomestila delavcem na začasnem čakanju za delo, nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka ter izplačilo temeljnega dohodka do konca junija 2021.

Med dopolnila so uvrstili tudi predlog, da je okoliščina višje sile zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza vključena v interventno zakonodajo in se tako omogoči delodajalcem povračilo izplačanega nadomestila plače iz proračuna.

Svoje predloge je poslala tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), ki prav tako vztraja pri zamrznitvi minimalne plače vsaj za eno leto. Strinjajo se s predlogom GZS-ja, da se ukrep višjega nadomestila plače delavcem v primeru višje sile in delnega povračila nadomestila plače delavcem podaljša do konca junija prihodnjega leta. Želijo, da delodajalec s tem nadomestilom plače ne bi imel nobenih stroškov.

Več popravkov predlagajo pri čakanju na delo, denimo da bi lahko bili do ukrepa upravičeni tudi delodajalci, ki so dejavnost odprli do konca avgusta letos. Želijo tudi podaljšanja tega ukrepa do 30. junija 2021, delodajalcem, ki ne bodo izkazali zadostnega upada prihodkov, pa sredstev ne bi bilo treba vračati, ampak bi jih namenili za raziskave in razvoj ter nagrade zaposlenim.

Pri skrajšanem delovnem času naj država delodajalcem povrne celoten strošek nadomestila plače delavcem. Pri višji sili samozaposlenega predlagajo, da se delno izgubljeni dohodek izplača sorazmerno glede na čas trajanja višje sile in odpravi pogoj nezmožnosti opravljanja dejavnosti na domu.

V OZS-ju bi povečali tudi pomoč avtobusnim prevoznikom, v odlog plačila obveznosti bi vključili tudi lizinške pogodbe, predlagajo subvencijo države za plačilo poslovnih najemnin. Pri kritju fiksnih stroškov bi pomagali podjetjem z upadom prihodkov od 20 odstotkov naprej, omejitev pomoči na 1000 evrov na zaposlenega pa bi dvignili na 100 odstotkov povprečne letne plače. Prizadetim podjetjem pa bi pomagali tudi pri morebitnem vračilu državne pomoči in plačevanju davkov.

Levica nasprotuje zamrznitvi minimalne plače

V Levici so znova zavrnili pozive k zamrznitvi minimalne plače. "Medtem ko v Nemčiji in Švici v naslednjih letih načrtujejo dvige minimalnih plač, se minister za gospodarstvo v Sloveniji s kapitalom dogovarja, kako delavce, ki v epidemiji tvegajo svojo glavo, nagraditi z znižanjem plač. V Levici se bomo poskusom znižanja minimalne plače uprli z vsemi sredstvi, ki so nam na voljo, in nasprotno, tudi za delavce v zasebnem sektorju, ki delajo v času epidemije, predlagali krizne dodatke," so zapisali v sporočilu za javnost.