Proračun za leto 2021 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere popravke. Proračunska poraba se povečuje za približno tri milijarde evrov, na 13,47 milijarde evrov, prihodkov pa bo z 10,72 milijarde evrov nekaj manj. Leta 2022 naj bi se v proračun steklo 11,01 milijarde evrov, odhodki pa so določeni za 12,60 milijarde evrov.

Premier Janez Janša je v nagovoru na začetku seje poudaril, da domače in mednarodne institucije mesečno spreminjajo napovedi BDP-ja in da Slovenija ostaja v okvirih, ki so napovedani za celotno Evropsko unijo. Ob tem je dodal, da ugoden javnofinančni položaj vpliva tudi na naš položaj na finančnih trgih. "Naše bonitetne ocene so se stabilizirale, nekatere celo zvišale."

Če ne bo prišlo do pravočasno ratifikacije svežnja za okrevanje, pri čemer je bil dogovor težko dosežen, potem bo to vplivalo na gospodarski in finančni optimizem, na trdnost evra, na bonitetne ocene, na zadolževanje, je opomnil premier.

Voditelji držav članic so se o svežnju za spoprijem Evrope s pandemijo s pogajanji dogovorili julija, vendar še ni dokončno potrjen. Zapletlo se je pri pogojevanju, je pojasnil Janša in opozoril, da zadeva ni takšna, kot jo prikazujejo mediji.

Spomnil je na poročanje medijev, da nekatere države ne sprejemajo načela vladavine prava, zaradi česar naj bi dogovoru grozila blokada. "Do nobene blokade še ni prišlo, bile so le izkazane namere, kar pa seveda postavlja postopek v časovno stisko," je pojasnil. Sam je prepričan, da je dogovor treba spoštovati v obliki, kot je bil dosežen julija, sicer se lahko "Evropa v začetku naslednjega leta zbudi v situaciji, ki bo slaba, ki bo popolnoma nepotrebna in ki si jo je zakuhala sama."

V PKP7 pomoč upokojencem

"Ob pripravi sedmega PKP-ja, ki ga moramo sprejeti do konca naslednjega meseca, iščemo rezerve zato, da v drugem valu pomagamo nekaterim, ki so najbolj prizadeti, še posebej 100.000 upokojencem z nizkimi pokojninami, ki zdaj še bolj čutijo draginjske pritiske in nasploh situacijo. S tega vidika iščemo tudi notranje rezerve, zato da se zagotovijo dodatna sredstva, da se vsaj za najbolj prizadeto katerogijo blažijo socialne posledice epidemije," je ob koncu nagovora dejal Janša.

Finančni minister Andrej Šircelj je ob začetku izredne seje dejal, da sta proračuna odziv na zaostrene razmere, hkrati pa sta usmerjena v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva, ob hkratni skrbi za blaginjo posameznika. Ob tem je poudaril, da se s proračunoma krepijo predvsem naložbe na področju prometne infrastrukture, zdravstva, socialnega varstva in okolja. Kot je dejal, je v proračunu za prihodnje leto za naložbe predvidenih okoli dve milijardi evrov: med drugim gre za prometno infrastrukturo (cestno in železniško), dodatne naložbe v zdravstvu (npr. v UKC-ju Ljubljana in v SB-ju Celje) ter dodatne naložbe na področju čiščenja voda in protipoplavne infrastrukture.

Šircelj pričakuje, da se bo okrevanje zaradi drugega vala epidemije začelo pozneje, kot je sprva predvidela vlada, a primanjkljaj naj bi se postopoma zniževal – z letošnjih 4,2 milijarde evrov naj bi se prihodnje leto znižal na 2,7 milijarde evrov in leto pozneje na 1,6 milijarde evrov. "Ob padcu potrošnje prebivalstva v letu 2020 smo povečali potrošnjo države," je o obravnavanih proračunskih dokumentih dejal finančni minister. To se kaže v velikih naložbah države. Predloga proračunov za prihodnji dve leti sta torej investicijska in na drugi strani skrbita za blaginjo ljudi, je zatrdil. Poudaril je, da se bo za naložbe vsako od prihodnjih dveh let namenilo po približno dve milijardi evrov. "Toliko Slovenija do zdaj še ni investirala," je dejal in izrazil pričakovanje, da bodo pri naložbah dejavne tudi občine.

Dve milijardi za naložbe

Proračunski dokumenti so izrazito razvojno naravnani. Minister Šircelj napoveduje okrepljeno investiranje države, za to sta v proračunu predvideni dve milijardi. Te investicije so sicer pretežno povezane z evropskimi sredstvi, 300 milijonov tudi z nepovratnim denarjem. Seznam naložb in reform mora vlada še predložiti Evropski komisiji. Država bo vlagala predvsem v prometno infrastrukturo, denimo drugo cev predora Karavanke, pa tudi v domove za ostarele, kulturo, zdravstvo, čiščenje voda in varstvo pred poplavami.

Višjih davkov ne bo še, pravi finančni minister, dovolj bo tudi za vse zakonske obveznosti. Vlada poudarja, da bo večina proračunskih uporabnikov dobila več denarja, predvsem za investicije. Prav tako se povečujejo sredstva za občine. Kot je poročal Radio Slovenija, bo prihodnje leto sicer treba vrniti tudi 3 milijarde in pol dolga, po večini zapadejo obveznice iz prejšnje finančne krize, vlada pa se namerava zadolžiti za 6 milijard evrov. Vendar izdatki za obresti ne bodo dosti višji od letošnjih, znašali bodo okoli 700 milijonov. Za primerjavo ‒ med finančno krizo je šlo za obresti kar 1,2 milijarde.

Opozicija kritična do zadolževanja

V opoziciji so do predloga proračuna za prihodnji dve leti pričakovano kritični. Opozarjajo predvsem na predvideno visoko zadolževanje, ki se jim zaradi epidemije sicer zdi razumljivo, a denar bo treba nekoč vrniti. "Proračuna nista dobra," je opozoril Brane Golubović (LMŠ). Na prvi pogled sta sicer res dobra, vsi bodo dobili več denarja, je nadaljeval, a opozoril, da se "pod to lepo proračunsko fasado skriva nestrukturirana in nesistemska razdelitev javnih sredstev brez jasne slike, kako doseči usklajen razvoj države in stabilizirati javne finance".

Da iz proračunskih načrtov niso razvidne prioritete, je opozoril tudi Matjaž Han (SD). "Poraba se dviga po vseh resorjih," je ugotovil. Spomnil je tudi na visoko načrtovano zadolževanje in, čeprav razume, da je to zaradi stroškov epidemije covida-19 neizogibno, bomo morali po njegovih besedah nekoč izposojena sredstva vrniti. "Če jih danes ne bomo pametno izkoristili, nam bodo čez leto, dve, tri lahko v veliko breme," je dejal.

"Zavedati se moramo, da bo vsa ta sredstva treba nekoč vrniti in da danes z rekordnim zadolževanjem obremenjujemo naslednje generacije," je opozoril tudi Marko Bandelli (SAB). Vlado je pozval, naj razpoložljivi denar porabi preudarno, učinkovito in predvsem za razvoj, ki bo spodbudil oslabljeno gospodarsko dejavnost in potrošnjo prebivalstva.

Poslancem Levice se zadolževanje ne zdi problematično. Ob razrahljanih fiskalnih pravilih zaradi epidemije in trenutnih nizkih obrestnih merah bi morala vlada izkoristiti priložnost in zagnati investicije, ki so bile zadnja leta zapostavljene, je dejal Luka Mesec. Ob tem je naštel vlaganja v znanost in raziskave, dolgotrajno oskrbo, zdravstvo in stanovanjsko politiko, pripraviti bi se morali tudi na uresničevanje okoljskih zavez.

Opozicija predlaga kopico prerazporeditev

Poslanske skupine so k načrtovani proračunski porabi v letu 2021 vložile 67 dopolnil, s katerimi bi sredstva prerazporedile na programe, ki se jim zdijo zapostavljeni. Od teh vlada podpira le štiri - enega koalicijskega in tri poslancev SNS -, katerim je v soboto prikimal tudi odbor DZ za finance.

Podporo preostalim bodo njihovi avtorji poskušali pridobiti v nadaljevanju seje, ki bo nocoj trajala do 22. ure in se nato nadaljevala v sredo zjutraj. Pred glasovanjem pa bodo imeli v sredo na dnevnem redu še predlog proračuna za leto 2022, predlog zakona o izvrševanju proračunov ter predlog odloka o zgornji meji porabe javnih blagajn do leta 2022.

Koalicija: Proračuna sta optimistična in usmerjena v prihodnost

V danih razmerah druge alternative za zagotovitev ustrezne ravni socialne varnosti in gospodarsko okrevanje pravzaprav ni, je na očitke o visokem zadolževanju odgovorila Monika Gregorčič (SMC). Proračuna sta po njenih besedah naravnana tako, da si bomo od šoka epidemije lahko čim prej opomogli in se čim prej vrnili v normalne življenjske okvire. Hkrati pa sta optimistična, usmerjena v prihodnost, razvojna in trajnostna, je dejala.

Marko Pogačnik (SDS) je zagotovil, da se v predlogih obe proračunov zagotavljajo bistveno višja sredstva za najbolj ranljiva področja. Med temi je naštel gospodarstvo, socialo in zdravstvo. Podobno je Robert Polnar (DeSUS) načrtovani obseg zadolževanja pojasnil z rastjo sredstev za pet ministrstev, ki so ključna pri premagovanju koronske krize, to je ministrstev za zdravje, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za infrastrukturo, za izobraževanje, znanost in šport ter za gospodarski razvoj in tehnologijo. Povečujejo se tudi sredstva za ministrstvo za finance, ki bdi nad izvajanjem državnega proračuna, je dejal.

Koalicija si je po besedah Jožefa Horvata (NSi) zadala nalogo, da morajo proračunski dokumenti kljub vsemu izražati optimizem. "Okrevanje in odpornost gospodarstva sta ključni vodili pri pripravi proračunov ter ekonomskih politik za naslednji dve leti," je dejal. Spomnil je, da bo imela Slovenija v naslednjih letih na voljo dodatna evropska sredstva, ki jih lahko izkoristi za obvladovanje epidemije in okrevanje gospodarstva.

Poslanca narodnosti bosta proračuna podprla. Felice Žiža je dejal, da bo treba z normalizacijo življenja poskrbeti predvsem za okrevanje domačega gospodarstva in povečanje njegove odpornosti, prav tako za blaginjo prebivalcev.

V opoziciji sicer menijo, da se na denar iz EU-ja ne bi smeli preveč zanašati. Vlada želi velik del trošenja financirati iz evropskih virov, je dejal Han. Vendar pa je dostopnost tega denarja odvisna tudi od našega položaja v EU-ju, na katero pa imajo vladne odločitve in dejanja velik vpliv, je opozoril.