Nov zakon namreč po mnenju obrtnikov ne bo dovolj. "Treba je urediti plačno disciplino, nujno urediti nefleksibilen trg delovne sile in sprejeti delovno zakonodajo, ki bo primerljiva z evropsko." Hkrati je treba uvesti ostre sankcije na področju sive ekonomije in vzpostaviti pozitivne mehanizme, da bi ljudje iz "sivega polja" začeli delovati v zakoniti ekonomiji. To bi po besedah obrtnikov dosegli z olajšavami za začetek poslovanja, dodatnimi olajšavami za podjetnike, ki zaposlujejo nezaposlene, in vzpostavitvijo stimulativnega davčnega mehanizma za vse, tudi tiste, ki naročajo delo na črno, kar zahteva korenito spremembo dohodninske politike.

100-odstotna olajšava na podlagi računov?
Dela na črno po mnenju Obrtne zbornice Slovenije ne bi bilo, če zanj ne bi bilo naročnikov. Število naročnikov pa bi omejila do 100-odstotna olajšava na podlagi zbiranja računov po načelu "vsak račun šteje". Prav zato OZS vztraja pri svojih zahtevah, da jih vlada upošteva v paketu.

Sicer pa se s predlogom zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ne prepoveduje ali omejuje prostovoljnega dela, saj so v zakonu navedene dejavnosti in izjeme, ki se ne štejejo za delo na črno. To so sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno, karitativno, prostovoljno delo, osebno dopolnilno delo in kratkotrajno delo, opozarjajo v OZS-ju. Slovenija po njihovem mnenju potrebuje tak zakon, saj je obseg sive ekonomije precejšen in se še povečuje.