Predsednik poslanske skupine LDS-a Anton Rop pravi, da Slovenija lastninjenja bank zaradi ugodnega javnofinančnega položaja ne potrebuje, NLB pa bi potreboval svež kapital za nadaljnjo rast.

"Kar se je zgodilo z NLB-jem, je slabo za banko in njen rating. Pričakujem, da bodo tisti, ki so odgovorni za neuspeh pogovorov s KBC-jem, za politične odločitve odgovarjali," je povedal Rop na novinarski konferenci. Socialni demokrati so precej zadržani, saj ne vedo, kaj je bil vzrok odločitvi za odhod Belgijcev in podobno kot SNS od vlade v DZ-ju pričakujejo podrobno poročilo o poteku dogajanj.

Nasprotno so z odločitvijo vlade, da se NLB ne privatizira in da se skuša dozdajšnji partner obdržati, zadovoljni v največji koalicijski stranki, saj menijo, da so trenutne razmere takšne, da prodaja večinskega deleža banke ne bi bila najboljša rešitev. Po mnenju predsednika poslanske skupine SDS-a Jožeta Tanka je prav, da največja banka ostane v državni lasti. Ropa ob tem opozarja, da je nekoč zagovarjal enaka stališča, kot jih ima zdaj vlada.

Kaj si obetajo Belgijci?
Po odločitvi KBC-ja, da v NLB-ju ostaja le kot finančni vlagatelj, se pojavlja vprašanje, kakšne možnosti KBC-ju ostajajo na Balkanu. Večina hrvaških bank je namreč že v tujih rokah, podobno je tudi v Srbiji in Črni gori. Za komentar smo v uredništvu MMC-ja zaprosili večje slovenske borznoposredniške hiše.

Roman Jeras, vodja oddelka za tuje naložbe pri Iliriki je poudaril, da je KBC najugodnejši trenutek za vstop na balkanske trge že zamudil. Hrvaški in srbski trg sta precej zasičena, "morda se bo priložnost ponudila ob kakšnem izrednem dogodku, kot je bila na primer prodaja Splitske banke, četrte največje hrvaške banke, ki jo je zaradi združitve UniCredita in HVB-ja zahtevala Hrvaška narodna banka.

Po Jerasovem mnenju dokončen izstop iz lastništva NLB-ja za KBC ne bi bila najboljša možnost. "Čeprav bi si s tem pridobil večje možnosti za vstop na hrvaški trg, pa ta ne bi bil najbolj smiseln, saj bi Hrvaška postala edina država v regiji, v kateri bi bil prisoten KBC." Večji smisel Jeras vidi v širjenju KBC-ja v Srednji Evropi, kjer je ta že prisoten na Madžarskem, a bi bil to precej zahteven projekt.

Vlada ponudila premalo
Izstop Belgijcev iz NLB-ja se Jerasu sicer ne zdi nenavadna odločitev, saj se tovrstne institucije redko odločajo za strateško partnerstvo, ki ne temelji na večinskem lastniškem deležu. Mogoče je tudi, pravi Jeras, da gre za špekulacijo in izboljšanje pogajalskega položaja pri pogajanjih z državo, vendar pa tovrstno strategijo resne finančne institucije po navadi ne uporabljajo.

Za NLB bi popoln odhod KBC-ja pomenil predvsem ugibanje o prihodnosti in prihodnjih strateških usmeritvah. KBC je (bil) po Jerasovem mnenju zanesljivi mednarodni partner, najverjetneje pa morebitni prihodnji solastnik ne bo. "Potencialno lastništvo domačih skladov, ki je v tem trenutku najresnejša alternativa, je bolj zapleteno, saj bi se tako pojavili različni interesi, katerih rezultat pa verjetno ne bi bil povečevanje vrednosti in tržnega položaja NLB-ja."

Hrvaška zanimiva za tuje naložbe
Vlasta Jurečič iz sektorja investicijskega bančništva v Abanki pravi, da je Hrvaška zelo zanimiva za tuje naložbe, saj gre za razvito državo na področju bančništva. "To dokazuje tudi trenutna sestava bančnega sistema, kjer prevladujejo tuje banke. Potrditev te teze je tudi nakupna cena, ki jo je za prevzem Splitske banke ponudil francoski Societe Generale."