Inšpektorji bodo tudi letos odvzeli vzorce okoli 30 oljčnih olj na slovenskem trgu in jih poslali v analizo v izolski referenčni laboratorij Znanstveno raziskovalnega središča. Tam so v soboto vsakoletni strokovni dogodek za oljkarje – Hlajeve dneve – posvetili prav pravilnemu označevanju oljčnih olj in nadzoru kakovosti.

V lani opravljenem nadzoru Uprave za varno hrano se je namreč le tretjina od 34 odvzetih vzorcev izkazala brez napak. S kemijsko ali organoleptično analizo so pri drugih potrdili neskladnosti. Milena Bučar Miklavčič iz referenčnega laboratorija je pojasnila, da želijo vedno novim poskusom potvorb slediti s sodobnimi in dražjimi analitskimi metodami.

"Industrija lahko razpolaga z velikimi sredstvi, veliko vlaga v te potvorbe in seveda tiste, ki so zelo dobre, jih tudi zelo težko ugotovimo. Ampak to ne pomeni, da jih ne – daleč od tega," je dejala za Radio Slovenija. Kot je poudarila, je področje proizvodnje oljčnega olja še vedno eno od najbolj potvorjenih, zato se po vsem svetu razvijajo novi instrumenti za analizo.

Veliko napak tudi pri navajanju informacij

Včasih je sicer za nepravilnosti krivo tudi nepoznavanje – podatke na etiketi na steklenici oljčnega olja namreč ureja 24 predpisov. "Najpogostejše napake so, da informacije niso podane na način, kot predpisuje zakonodaja – da so podane s premajhnimi črkami, zapisane nečitljivo in podobno. Redke pa so napake, da so informacije, ki so podane, napačne. Se pa zgodi, da določene informacije na embalaži tudi manjkajo," je pojasnila Erika Bešter z Inštituta za oljkarstvo.

Izolski laboratorij je sicer tudi glavni za inšpekcijski nadzor, ki ga na trgu oljčnega olja izvaja Češka. Letno od tam prejmejo okoli 20 odvzetih vzorcev. V Sloveniji, ki je proizvajalka, letno število vzorčenj ni bistveno višje.