Koliko podobnih obljub je že bilo, toda premalo dejanj ... Vseeno so trgi spet dobili upanje, ki temelji zlasti na spodbudni retoriki predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija. Draghi je v četrtek zagotovil, da bo storil vse, da se evrsko območje obdrži, in da bodo ukrepi zadoščali. Ni pa pojasnil, kakšne ukrepe ima v mislih. Prihodnji teden bo ključen. Če ne bo prave "akcije", bodo finančni trgi spet krvaveli. Analitiki že opozarjajo, da ne gre pričakovati preveč, saj Nemčija ves čas nasprotuje nekaterih radikalnim rešitvam.

ECB naj bi začel odkupovati nezaželene obveznice
Draghi se bo v kratkem srečal s predsednikom nemške Bundesbanke Jensom Weidmannom. Francoski Le Monde je zapisal, da namerava Evropska centralna banka na sekundarnem trgu kupovati obveznice prezadolženih držav. S tem bi se cena obveznic zvišala, njihova zahtevana donosnost pa znižala, kar bi državam olajšalo zadolževanje. ECB bi se za takšen ukrep odločil, če bi evropski reševalni sklad začel kupovati španske in italijanske obveznice na primarnem trgu.

Rast ameriškega BDP-ja le 1,5-odstotna
Tudi od Zveznih rezerv vsi pričakujejo nadaljnje ukrepe. V ponedeljek bosta o spodbujevalnih ukrepih govorila finančna ministra ZDA in Nemčije. V drugem letošnjem četrtletju je bila ameriška gospodarska rast le 1,5-odstotna. Slabše razmere na trgu dela se odražajo v nakupnih navadah potrošnikov. Njihovo zaupanje je julija zdrsnilo na najnižjo letošnjo raven. Prihodnji teden se bo spet sešla ameriška centralna banka in morda bo najavila nov krog odkupovanja državnih obveznic.

5,6-odstoten padec prihodkov evropskih korporacij
Vodilne evropske borze so do srede izgubljale, v četrtek in petek pa občutno pridobivale. Da so vlagatelji postali bikovsko razpoloženi, dokazuje razmerje med prodajnimi in nakupnimi opcijami (put/call ratio) pri indeksu Euro STOXX 50, ki je zaradi večjih prodaj opcij "put" zdrsnil na 0,8, kar je enomesečno dno. Med največjimi podjetji, ki so že objavila četrtletne izide, jih je 48 odstotkov zgrešilo že tako nizke napovedi. Padec prihodkov je bil na letni ravni 5,6-odstoten.

Dow Jones spet nad 13 tisoč točkami
V New Yorku so vodilni delniški indeksi v petek (zlasti po zaslugi finančnih papirjev) dosegli najvišjo raven po začetku maja. Dow Jones je spet nad 13 tisoč točkami. Širši indeks S & P 500 je imel (v četrtek in petek) največjo letošnjo dvodnevno rast (+3,6 odstotka). Vzrok gre iskati v pričakovanju vlagateljev, da bo Fed kmalu najavil 3. krog kvantitativnega sproščanja, kar je (v kombinaciji z okrepitvijo evra na tritedenski maksimum v primerjavi z dolarjem) povzročilo tudi rast nafte, ki pa se na tedenski ravni ni mogla izogniti (rahli) izgubi.

Vrednost Facebooka nižja za deset milijard
Medtem se nadaljuje sezona objav četrtletnih poslovnih izidov. Facebook je zgrešil napovedi, rast prihodkov je bila 21-odstotna. Delnice so padle za okrog 10 odstotkov, tržna kapitalizacija pa znižala za 10 milijard dolarjev. Le 40 odstotkov ameriških podjetij je imelo višje prihodke od napovedi analitikov, kar je najmanj po prvem četrtletju 2009. Boljša slika je pri dobičkih, kjer je 67 odstotkov podjetij preseglo pričakovanja. Za tretje četrtletje napovedi niso najboljše. Zadnja anketa agencije Reuters kaže, da naj bi bili dobički za 0,4 odstotka nižji kot v istem lanskem obdobju.

Krka z nižjim polletnim dobičkom
Na Ljubljanski borzi se poletno mrtvilo nadaljuje. Indeks SBI TOP (516 točk) je v vsem tednu izgubil 0,10 odstotka. V ospredju je bila novica, da je Moody's znižal oceno kreditnega tveganja trem največjim slovenskim bankam. Vseeno se je tečaj Nove KBM na tedenski ravni okrepil za skoraj tri odstotke. Banka je imela v prvih šestih mesecih letos 38,6 milijona evrov izgube. Tudi Krka je objavila polletne izide. Prihodki so se povečali za sedem odstotkov, dobiček pa je upadel. Skupina Krka je imela tri odstotke manj dobička, in sicer 90,1 milijona evrov. Tečaj delnice je na tedenski ravni rahlo upadel (41,60 evra).