"Drugi člen pogodbe določa, da se pogodbeni stranki dogovorita, da bo zadruga za potrebe naše kleti odkupila predvideno letno količino 2.500 ton grozdja. Tega se niso držali nobeno leto. Naj izpostavim še 8. člen pogodbe, kjer eden izmed pogojev pravi, da se člani zadruge, ki se zavezujejo k odkupu grozdja, zavezujejo, da bodo vsako leto vinskima kletema P&F Jeruzalem Ormož in P&F Jeruzalem Ljutomer predali celotno količino pridelanega grozdja. Prav tako se tudi tega niso držali," glavne vzroke za zadržano plačilo navaja direktor vinske kleti Mitja Herga.

Medsebojna pogodba sicer dopušča možnost, da vinogradniki dostavijo manj grozdja, a v tem primeru bi morali podpisati anekse k pogodbi. Zakaj tega niso storili? Direktor kmetijske zadruge Franc Kociper pojasnjuje, da je bila takšna poslovna praksa. "Od takrat, ko sem jaz na čelu zadruge, torej od leta 2009, nikoli nismo sklepali aneksov k pogodbam, vedno so se stvari ustno dogovarjale sproti. Tudi od kleti nikoli nismo bili opozorjeni, da jim delamo škodo, in pričakovali bi, da nas opozorijo, če smo jim res povzročali poslovno škodo," še dodaja Kociper.

Da bi anekse morala predlagati kmetijska zadruga, pa žogico vračajo v vinski kleti, kjer še zatrjujejo, da so se za ukrepanje odločili zaradi ponavljajočih se kršitev medsebojne pogodbe. "Prva leta, torej od 2009 do 2011, smo misleč, da gre za vzpostavljanje sodelovanja, vse naše obveznosti do Kmetijske zadruge Ormož plačali, čeprav se ni v celoti držala vseh pogodbenih obveznosti do nas. V petih letih bi nam skladno s pogodbo morali dostaviti skupaj 12.500 ton grozdja. Dostavljenega je bilo za 8.818 ton grozdja, tako da prihaja do razlike v tem obdobju za 3.681 ton. To pomeni, da so nam v povprečju letno dostavili 1.763 ton, kar je 30 % manj (763 ton manj), kot je zapisano v pogodbi," pojasnjuje Herga, ki ob tem obžaluje, da zaradi ravnanja nekaterih vinogradnikov zdaj trpijo tako rekoč vsi. Opozarja pa tudi na domnevno dvojno igro nekaterih pridelovalcev grozdja.

"V teh letih se je dogajalo, da so nekateri vinogradniki, zavezani Kmetijski zadrugi Ormož, recimo v slabših sezonah v letih 2012 in 2013 grozdje preprosto prodali drugam, ker so v danem trenutku dobili višje plačilo. Recimo leta 2011 pa ga niso našli in takrat so ga prodali nam. Preprosto so nekateri igrali dvojno igro, česar ne sprejemamo," na domnevno sporno prakso opozarja Herga.

Vinogradniki nikoli niso zanikali, da so kupce grozdja iskali tudi drugje, to prakso pa bodo še stopnjevali, če jim klet ne plača preteklih dolgov. Če vinogradniki denarja ne bodo dobili, obljubljajo protest, o tem bi se morali odločiti že danes, a bodo počakali do ponedeljka, ko se bodo sešli tudi z lastnikom vinske kleti Vladimirjem Puklavcem. "Če v ponedeljek dogovora ne bo, potem se bo najverjetneje začel pripravljati protestni shod. Ampak za zdaj še pustimo to do ponedeljka, bomo videli, kaj se nam bo uspelo dogovoriti takrat," strasti nekoliko umirja Kociper.

Prihodnost sodelovanja bo torej v veliki meri začrtana na začetku prihodnjega tedna, povejmo pa, da v nobenem primeru ormoška kmetijska zadruga ne bo več tista, ki bo posredovala grozdje vinski kleti. Zaradi likvidnostnih težav je namreč tik pred pripojitvijo s ptujsko zadrugo. Ta bi – seveda če bodo vinogradniki to sprejeli - z vinsko kletjo sklenila novo petletno pogodbo, a za pogovore o prihodnosti bodo vpletene strani najprej morale rešiti vse v preteklih letih nakopičene spore.