"Nad Ljubljansko borzo je še naprej Demoklejev meč - skrb, kaj se bo zgodilo s finančnimi holdingi in če bo moral kakšen v srečaj. Veliko je prisilnih prodaj zastavljenih papirjev oziroma izvršb. Menim, da nižje kot lani marca slovenski borzni indeks le ne bo pogledal, za jesen pa sem večji optimist. 17. septembra se bo Ljubljanska borza priključila trgovalnemu sistemu Xetra in tujim vlagateljem bo enostavneje trgovati na naši borzi," je za MMC povedal borzni posrednik pri Abanki Tomislav Apollonio.

0,1-odstotna rast BDP-ja je premalo
Očitno torej res preostane le upanje, da bo jeseni bolje. Ni prvič - vlagatelji se ob pomladanskih padcih in poletnem mrtvilu pogosto tolažijo s tem. Apollonio glede makroekonomske slike Slovenije ni prav optimističen: "Gospodarska rast je bila v zadnjem četrtletju minimalna in to odganja tuje vlagatelje. Potrebno bo večje okrevanje, kar se ne bo tako hitro zgodilo. Trgu bi tudi koristilo, da se čim prej skristalizira položaj finančnih holdingov in da se popravi likvidnost našega gospodarstva, saj je veliko neporavnanih terjatev. Podjetja imajo naročila, vendar proizvodnje ne morejo financirati, ker so njihovi kupci slabi plačniki."

Tečaji delnic v prvi kotaciji:

Ta teden redno zasedanje Feda
Na tujem se teden začel negotovo. Tokijski Nikkei (10.751 točk) je ob dobri predstavi nekaterih izvoznih podjetij simbolični porasel, s tem pa dosegel
najvišjo vrednost po 21. januarju. Na borzah v Šanghaju in Hongkongu so se delnice v povprečju pocenile za odstotek. Vlagatelji se bojijo, da utegne Kitajska resno zaostrovati denarno politiko. Teh bojazni za zdaj še ni v ZDA in na Japonskem. V obeh največjih svetovnih gospodarstvih se bosta ta teden sestali centralni banki, vendar nihče ne pričakuje višjih obresti. Bo pa zanimivo spremljati, če bo predsednik Feda Ben Bernanke namignil, kdaj bodo šle obresti navzgor.

Oči uprte v Bruselj
Evropske borze se dopoldne niso bistveno premaknile z izhodišča. Misli so usmerjene v Bruselj, kjer finančni ministri razpravljajo o pomoči prezadolženi Grčiji, če bo to potrebno. Tudi če bi bi bil paket pomoči sprejet, to ne bi bilo pregnalo skrbi, ki že nekaj dni vznemirjajo trg: kdo bo naslednji? Morda Portugalska, Španija, morda Italija ali Irska? Vrednost evra je 1,37 dolarja, cena lahke nafte je zdrsnila na dobrih 80 dolarjev, medtem ko je treba za unčo zlata plačati nekaj več kot 1.100 dolarjev.

Analitikom ne gre vedno verjeti
Trgovanje na Wall Streetu je bilo prejšnji teden precej umirjeno, indeks Dow Jones pa je po zlasti po zaslugi dobre predstave finančnega sektorja skupaj pridobil pol odstotka. V petek so vlagatelji največ pozornosti namenili novici o rasti februarske prodaje na drobno in padcu potrošniškega zaupanja. Nekateri analitiki verjamejo v nadaljnjo zmerno rast Wall Streeta, seveda pa je treba vse napovedi jemati z rezervo. Za opomin: pred točno dvema letoma so analitiki pri Standard & Poor's zapisali, da so odpisi slabih posojil v finančnih podjetjih skorajda že pri koncu, resnica pa je bila prav nasprotna: najhuje se je takrat šele začelo.