Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je gospodarskemu ministru Matjažu Hanu izrazil nezadovoljstvo, ker jih vlada ne upošteva, med drugim pri zakonu o delovnih razmerjih in dodatnih obremenitvah, ter ga pozval, naj v vladi zagovarja njihove interese. Han je dejal, da ukrepi tako glede dela kot obnove po poplavah še niso dokončni, in se zavzel za doseganje kompromisov.

Ukrepi, ki se sprejemajo, ne gredo v smeri izboljšanja pogojev za delovanje gospodarstva, ampak pomenijo dodatne obremenitve, je dodal generalni direktor OZS-ja Danijel Lamperger.

Delodajalci so izrazili ogorčenje nad pogajanji glede sprememb zakona o delovnih razmerjih, pri katerih da se je minister za delo Luka Mesec v celoti postavil na sindikalno stran, "igralo se je samo na eni polovici igrišča", je ponazoril Cvar.

"Gospodarstvo potrebuje dialog, predvsem pa rešitve ... Takšna pogajanja pa pomenijo nespoštovanje slovenskega obrtništva in gospodarstva," je dodal podpredsednik OZS-ja in vodja sekcije za promet pri zbornici Peter Pišek. O sindikalnih grožnjah z "ulico" je pripomnil, da bodo delavci tako ali tako pristali tam, ker bodo podjetniki nekonkurenčni in bodo šli v tujino.

Sorodna novica Mesec: Izbrali smo stran, ki ni zapustila dialoga. Trobiš: Ministrstvo se norčuje iz gospodarstva.

Delodajalci so bili pripravljeni na vrsto kompromisov, najdlje so vztrajali za pogajalsko mizo, niso pa mogli pristati na predlog glede pravic sindikalnih zaupnikov, ki da bi imeli "večje bonitete kot najbolj ranljive skupine, kot so nosečnice ali delavke, ki dojijo otroke do enega leta starosti", je povedal predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ter predsednik državnega sveta Marko Lotrič.

Han je napovedal, da bo ščitil interese gospodarstva. Kot "veliko napako" je označil to, da se je minister za delo pri pogajanjih o zakonu o delovnih razmerjih postavil na eno stran, in ocenil, da bo treba predlog zakona v DZ amandmirati.

Delodajalski predlogi vladi

Cvar je tudi povedal, da bodo delodajalska združenja vladi poslala svoje predloge dopolnil. Če ne bodo vsaj delno uslišani, bi pa morala vlada ponuditi ukrepe v korist gospodarstva, s katerimi bi uravnotežili ukrepe, ki bi jih dodatno obremenili, je menil.

Han je dodal, da se bo potrudil, da bodo socialni partnerji znova sedli za mizo ter da bodo kot enakovredni partnerji sprejeli kompromise. Država je po njegovem sicer pred velikimi izzivi, tako zaradi notranje politike kot ohlajanja gospodarstva v tujini in potrebe po obnovi po poplavah. Upa pa, da bo vlada "vendarle še premislila in sprejela odločitve, ki ne bodo v škodo gospodarstva", da bi lahko izpolnili načrte glede popoplavne obnove in zagotovitve socialnih pravic.

Glede zakona o obnovi so zadeve še odprte. Han je upravnemu odboru povedal, da so ugotovili, da delovne sobote, kot je bilo zamišljeno, "niso izvedljive". V izjavi je potrdil, da je govora o obdavčitvi bilančne vsote bank in zvišanju davka od dohodkov pravnih oseb, ni pa želel špekulirati, kakšna bo končna odločitev, ker zadnje verzije predloga še ni videl, bi pa lahko zakon določil eno obremenitev.

O morebitnem zvišanju trošarin na sladkor ter alkohol in tobak je dejal, da s tem načeloma nima težav, če se bo vedelo, čemu bo dodatni denar nato namenjen.

Novi predlogi delodajalcev o delovnih razmerjih

Reprezentativne delodajalske organizacije so nato v DZ posredovale več predlogov dopolnil k predlogu novele zakona o delovnih razmerjih. Z njimi predlagajo črtanje vseh večjih sprememb, z zaščito sindikalnih zaupnikov in žrtev nasilja v družini vred, tako da bi v noveli med odmevnejšimi rešitvami ostale le določbe dveh evropskih direktiv.

"Delodajalci smo bili pripravljeni sprejeti uskladitve z direktivama in usklajene kompromisne predloge med vlado in obema socialnima partnerjema, nasprotujemo pa predlaganim spremembam, ki predhodno niso bile usklajene med vlado in obema socialnima partnerjema. Te namreč predvsem za delodajalsko stran prinašajo številne nove finančne in administrativne obremenitve," so utemeljili predlagane amandmaje.

Predstavniki gospodarstva tako predlagajo umik določb, ki so se pretekli teden izkazale za najspornejše in se nanašajo na zaščito sindikalnih zaupnikov ter žrtev nasilja v družini.
Ministrstvo za delo je namreč za sindikalne zaupnike, ki zahtevajo boljše delovne pogoje ali opozarjajo na nepravilnosti v podjetju, predvidelo zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe do odločitve delovnih sodišč na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev. V primeru prepovedi dela bi jim zagotovili višje nadomestilo, namesto 50 bi jim pripadalo 80 odstotkov plače.

V povezavi z žrtvami nasilja v družini pa predlagana novela predvideva petdnevni plačani dopust, ko morajo urejati zadeve na centru za socialno delo, na sodiščih, organizirati stike pod nadzorom in se v nekaterih primerih tudi seliti; možnost sklenitve krajšega delovnega časa ter odrejanje nadurnega dela, neenakomernega delovnega časa ali nočnega dela samo z njihovim predhodnim pisnim soglasjem.

V delodajalskih organizacijah bi umaknili tudi predvidene spremembe s področja omejevanja prekarnosti agencijskih delavcev in napotitev delavcev. Ministrstvo za delo je namreč predvidelo, da bi agencijski delavci, ko so na čakanju na delo, namesto sedanjih 70 odstotkov minimalne plače prejeli 80 odstotkov osnovne plače, napotenim delavcem pa bi zagotovili podatke o uporabniku, pri katerem bodo delali.

Prav tako bi delodajalci z dopolnilom odpravili spremembe pri pisnem opozorilu pred odpovedjo, s katerimi želi ministrstvo preprečiti odpuščanja delavcev brez utemeljitve. Predlagana novela ob tem na novo določa obveznost delodajalca, da se na zahtevo delavca, ki mu poda opozorilo pred odpovedjo, izjavi o očitanih kršitvah. Na zagovoru o okoliščinah kršitev bi bil lahko vključen tudi sindikalni zaupnik.

Nič bolj ni gospodarstvo naklonjeno predvideni uvedbi subsidiarne odgovornosti v gradbeništvu. Naročnik storitve, pri katerem podizvajalec izvaja storitev, bi bil namreč glede na predlagano novelo subsidiarno odgovoren za neplačilo plače delavcu od delodajalca podizvajalca.

Delodajalske organizacije so predlagale še amandma za črtanje pravice do odklopa, skladno s katero delodajalec zaposlenega ne bi mogel poklicati v popoldanskem času oziroma v času tedenskega počitka, med koncem tedna ali dopustom.

Med večjimi spremembami bi tako v noveli ostale le določbe obeh direktiv, ki med drugim za zaposlene uvajajo pet dni neplačanega dopusta za oskrbo oziroma nego družinskega člana ali osebe, s katero delavec živi v skupnem gospodinjstvu, ter pravico, da od delodajalca zahtevajo predvidljivejšo in varnejšo obliko zaposlitve, kadar je ta na voljo – morebitno zavrnitev bi moral delodajalec obrazložiti.

Socialni partnerji so se o noveli zakona pogajali več mesecev. Prva različica je šla junija v javno obravnavo neusklajena, tudi to pa je bil razlog, da so delodajalci julija izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta. Pretekli teden so vse tri strani na maratonskih sestankih poskusile z vnovičnim usklajevanjem, a neuspešno.

Vlada je tako pretekli četrtek potrdila neusklajen predlog. Četudi so bile iz njega nekatere določbe izločene, denimo možnost 30-urnega polnega delovnega tedna in 48-urni počitek, je potrjena različica bližje sindikatom. Delodajalci so razvoj dogodkov pospremili z oceno, da je socialni dialog dokončno pokopan.

Sindikati so že pretekli teden izrazili bojazen, da bo delodajalska stran skušala v predlog novele v DZ-ju posegati z dopolnili, poslance pa so zato pozvali, naj takih dopolnil ne posvojijo.