Na izredni seji DZ-ja, predvidoma ta teden, bodo poslanke in poslanci potrjevali predloge novel zakonov o tujcih, o davku na dodano vrednost in o delovnih razmerjih.

Interesni skupini sta na pogajanjih o spremembah zakona o delovnih razmerjih skušali v zakon vnesti svoje predloge.

Veliko bolj kot vsebina zakona o delovnih razmerjih so torej pogajanja zaznamovala nesoglasja med socialnimi partnerji ter močno interesno lobiranje sindikatov in delodajalcev. In rezultat? Vlada se je z vsebino približala sindikalni strani.

To bo zaznamovalo socialni dialog, pravi profesor delovnega prava Luka Tičar: "Ideja socialnega dialoga je spoštovanje interesov enih in drugih. In tu bi moral minister oziroma vlada igrati bolj nevtralno vlogo. A je ni, saj je minister večkrat dejal, da je na strani delavcev. To v kontekstu socialnega dialoga in predvsem posledic ni dobro."

Država bi morala ključno vsebino – torej evropski direktivi iz leta 2019 – v zakonodajo prenesti že pred leti, zaradi zamude se je hitelo. "V tej celotni zgodbi je socialni dialog tisti, ki je potegnil kratko," meni Tičar.

Varstvo sindikalnih zaupnikov mora biti učinkovito

Strokovno gledano je vsebina v tem trenutku znosna, oceni Tičar – a doda, da so nekatera področja vsebinsko nenavadna, mogoče tudi nepotrebna. "Nenavadno je vključevati na hitro, predvsem brez strokovne razprave, žrtve družinskega nasilja. Nekoliko imam še pomislekov, vsaj dokler ne vidimo, kako je zapisano, glede dodatnega varstva sindikalnih zaupnikov."

Dejstvo je, da morajo biti zaupniki ustrezno zavarovani, ob tem mora biti varstvo učinkovito, dodaja sogovornik. Če bo zakonodaja to omogočila, potem je to strokovno ustrezno, sicer pa ne.